Izvoljeni hrvaški predsednik Zoran Milanović je med predvolilno kampanjo izpostavil, da bo ena njegovih prednostnih nalog krepitev odnosov s Slovenijo.
V vsakem primeru je spodbudno, da je otoplitev odnosov s Slovenijo postavil med prednostne naloge, ko gre za odnose v regiji, je za STA dejal znani hrvaški strokovnjak za odnose z javnostmi in politični analitik Skoko.
“Ne bo presenečenje, če bo srečanje Milanovića z njegovim slovenskim kolegom Pahorjem eno prvih mednarodnih srečanj novega hrvaškega predsednika. Milanović vidi Pahorja kot enega resničnih političnih partnerjev v regiji,” je izjavil Skoko. Spomnil je na Milanovićeve izjave iz kampanje, da je skrajni čas, da Hrvaška in Slovenija uredita spore in začneta normalne dobrososedske odnose.
Tudi komentator časnika 24 sata Klauški pričakuje, da bo med Milanovićevimi prvimi zunanjepolitičnimi potezami srečanje s Pahorjem. Slišali smo sicer veliko Milanovićevih obljub, ki jih med premierskim mandatom ni izpolnil, tako da je njegove predvolilne obljube treba jemati z rezervo, dodaja Klauški. Hkrati izpostavlja, da je Milanovića zajel “državniški virus” ter da si bo prizadeval biti pomemben mednarodni dejavnik v regiji.
Skoko in Klauški soglašata tudi, da imata Milanović in hrvaški premier Plenković v mednarodni politiki, posebej ko gre za strateške povezave z Evropsko unijo, v določeni meri bližja stališča, kot jih je imel aktualni predsednik hrvaške vlade z dosedanjo predsednico države Kolindo Grabar-Kitarović, ki se je bolj nagibala k tesnejšemu povezovanju Hrvaške in ZDA.
Klauški ne pričakuje večjih spopadov in medsebojnih udarcev med Plenkovićem in Milanovićem, niti glede hrvaške notranje politike. “Milanovićeva zmaga bo zagotovo sprožila akcije znotraj HDZ za rušenje Andreja Plenkovića, kar bi v določenem scenariju lahko na oblast v največji hrvaški stranki pripeljalo desnico. V tem primeru odpade zgodba, da bi se Milanović in Plenković dogovorila za veliko koalicijo,” je dejal Klauški.
Izpostavlja tudi, da Milanovićeva zmaga odpira pot opozicijski SDP za prevzem izvršne oblasti na parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma jeseni.
Skoko soglaša, da SDP na krilih Milanovićeve zmage čuti priložnost za prevzem vlade na letošnjih volitvah. Meni, da bo Milanović pomagal levici doseči čim boljši startni položaj pred volitvami, kar bi lahko zamajalo kohabitacijo. “Lahko, da bomo iskre videli že med hrvaškim predsedovanjem Svetom EU, ko bo Milanović zagotovo hotel odigrati svojo vlogo pri oblikovanju hrvaške zunanje politike,” je izjavil Skoko.
Opozarja tudi na stanje v SDP, ki je po relativnem uspehu na lanskih evropskih volitvah in nedeljski zmagi svojega predsedniškega kandidata pometla pod preprogo globoke notranje strankarske delitve na privržence Milanovića in predsednika SDP Davorja Bernardića. Stare razprtje lahko obudijo že priprave na parlamentarne volitve, ko bodo oblikovali kandidatne liste za sabor, poudarja Skoko.
“Predsednik države je vedno odpiral poti za prihod njegove politične opcije na oblast. To sta počela tudi predsednika Ivo Josipović in Grabar-Kitarovićeva, a je težava v tem, da sta Milanović in Bernardić v tihi bratomorni vojni,” je izjavil Klauški. Izpostavlja, da bo zanimivo opazovati razvoj dogodkov v SDP, saj so Milanovićevi ljudje do pred letom dni poskusili odstaviti Bernardića z vrha stranke.
Izpostavlja, da politično in družbeno življenje na Hrvaškem veliko bolj narekujejo dogodki v HDZ kot v drugih strankah. “Ko HDZ razpada, zmaguje SDP, ko se HDZ združuje, je levica poraženka,” je povedal. Kot najpomembnejši letošnji politični dogodek na Hrvaškem vidi strankarske volitve v HDZ, za katere termin še ni določen.
Skoko ocenjuje, da je v pričakovanju strankarskih volitev v HDZ Plenkovićev položaj na vrhu stranke zaenkrat relativno varen. Kot pojasnjuje, bo del Plenkovićevih nasprotnikov v HDZ poskusil izkoristiti poraz na nedeljskih volitvah za napad na šefa stranke, vendar niso enotni, zato je pričakovati, da bo Plenković obvladal razmere.
Kot dodaja, bi Plenković lahko izkoristil prihod Milanovića kot leve opcije na Pantovčak, da bi se profiliral kot zaščitnik konservativnih vrednot v hrvaški družbi in dodatno okrepil svoj položaj.
