Še dve ženski javno priznali, da ju je Trump pred leti otipaval, grabil in poljubljal brez dovoljenja

Še dve ženski javno priznali, da ju je Trump pred leti otipaval, grabil in poljubljal brez dovoljenja

Ameriški časnik New York Times je v sredo objavil izpovedi dveh žensk, ki trdita, da ju je Donald Trump pred leti otipaval, grabil in poljubljal brez dovoljenja. Trump je napovedal tožbo, vendar je podobno zgodbo tretje ženske že objavil tudi Palm Beach Post, ameriška televizija NBC pa napoveduje objavo pogovora s četrto.

Republikanskemu predsedniškemu kandidatu Trumpu se, kot kaže, dogaja to, kar se je televizijskemu zvezdniku Billu Cosbyju, ko so po novici o spolnem napadu na žensko sledile še številne druge.

Trump je na nedeljskem soočenju v St. Louisu na vprašanje voditelja, ali je kdaj v življenju grabil ali poljubljal ženske brez njihovega dovoljenja, odgovoril nikalno, čeprav se je najprej malce izmotaval. Vprašanje je bilo zastavljeno zaradi videoposnetka iz leta 2005, v katerem se Trump sam hvali, da poljublja ženske in jih grabi za spolovila. Video je praktično končal Trumpovo predsedniško kandidaturo in demokrati so se že začeli bolj posvečati boju za osvojitev kongresa.

New York Times navaja besede Jessice Leeds, ki je bila pred 30 leti na letalu, s takrat kot kaže “revnim” Trumpom brez lastnega letala. Gospa pravi, da jo je zagrabil za oprsje, kar bi še prenesla, nato ji je začel tiščati roke pod krilo, zaradi česar je pobegnila na drugi sedež.

Rachel Crooks iz Ohia je povedala, da jo je Trump v njegovi stolpnici leta 2005 zagrabil in ji stisnil “francoski” poljub.

Palm Beach Post navaja besede 36-letne Mindy McGillivray iz Palm Springsa, ki jo je Donald grabil po telesu leta 2003 na svojem posestvu na Floridi. Policiji napada takrat ni prijavila, je pa izkušnjo nemudoma opisala prijateljem, sorodnikom in znancem in časopis navaja tudi njih.

Trump vse navedbe odločno zanika, New York Times pa je že dobil sporočilo, da se pripravlja tožba.

Republikanski kandidat je še poleti svojim privržencem, ki so se drli, da morajo Clintonovo zapreti, odgovarjal, naj raje pridejo volit. Sedaj, ko se je po lastnih besedah otresel verig, tudi sam napoveduje aretacijo politične nasprotnice. Začel je v nedeljo v St. Louisu in nadaljuje na svojih zborovanjih. V sredo je tudi izrazil mnenje, da bo v primeru zmage Clintonove skrajna skupina Islamska država kmalu zavzela ZDA.

Clintonova se s Trumpom skorajda ne ukvarja več. V sredo so njeno zborovanje v Koloradu prekinili njegovi podporniki. Ko so jih varnostniki peljali ven, je z nasmehom rekla, da je reveže treba razumeti, ker so imeli zares slaba dva tedna. Njena kampanja je začela resno razmišljati o kampanji v Utahu, Arizoni in Georgii, kjer so ankete začele nakazovati možnost zmage.

Mimo osrednjega vprašanja Trumpovih izpadov se predsedniška kampanja nadaljuje na drugih frontah. Zanj je to škoda, kajti WikiLeaks nadaljuje z objavami ukradene elektronske pošte šefa kampanje Clintonove Johna Podeste. Tam je tudi pismo med komunikacijsko direktorico Clintonove in Johna Halpina iz levičarske organizacije Center za ameriški napredek, kjer Halpin ostro in poniževalno napada katolike.

Predsednik predstavniškega doma kongresa Paul Ryan je dejal, da gre za nov dokaz, da je kampanja Clintonove polna sovražnikov vere. Pri Clintonovi se na WikiLeaks odzivajo tako, da se ne odzivajo. Zaradi Trumpa niti nimajo velikih težav.

Podesta je dejal, da njihovo elektronsko pošto kradejo Rusi, ki so povezani z WikiLeaksom in Trumpom, zato objavam ne gre zaupati. Za te trditve nima nobenega dokaza, Rusija to zanika, vendar mu je doslej krepko pomagal Trump z izjavami, naklonjenimi do Rusije in njenega vodstva. Pomaga tudi WikiLeaks, ker objavlja le za demokrate nerodne informacije.

Trump je bolj kot sam sebe spravil v težave svojo stranko. V sredo so se štirje senatorji in kongresniki, ki so ga po objavi videa ogorčeno zapustili, vrnili nazaj. Spet ga podpirajo za predsednika, ker so čez vikend ugotovili, da brez Trumpovih (nekoč republikanskih) volivcev ne morejo računati na zmago proti demokratom.

Republikansko vodstvo kongresa je sicer glede Trumpa že vrglo puško v koruzo in se bori za ohranitev večine v predstavniškem domu. V podporo kandidatom so namreč začeli vrteti oglas, v katerem razlagajo, da bo republikanski kongres edini branik proti Clintonovi v Beli hiši.

Scroll to top
Skip to content