Čeprav Marjan Munda ne zanika, da je 3. oktobra lani v Mariboru na Lentu Tomaža Ivanca z nožem zabodel v hrbet, očitanega poskusa uboja noče priznati. Včeraj se je na okrožnem sodišču v Mariboru zagovarjal, da mu ni hotel vzeti življenja, ampak ga je hotel le prestrašiti. "Niti kokoši ne bi mogel zaklati, kaj šele, da bi hotel človeku vzeti življenje," pravi Munda, tožilstvo pa na dogodek, ki se je zgodil pod Glavnim mostom v Mariboru, gleda drugače. "Okoli 17. ure je obtoženi z večjo silo in močnim zamahom s kuhinjskim nožem rezila dvajset centimetrov Tomaža Ivanca zabodel v hrbet, ko je ta ležal na tleh, ga je hotel še enkrat zabosti," je tožilka Metka Zupanc prebrala iz obtožnice. Prepričana je, da je Munda ravnal z naklepom, da bi oškodovancu vzel življenje, in da se lahko Ivanc za to, da je danes še živ, zahvali očividcem, ki so posegli v prepir. "Nisem hotel zbežati" Munda je v svojem zagovoru vztrajal, da on ni ta, ki je prvi napadel, češ da je Ivanc najprej s pestjo udaril njega, kar da se ni zgodilo prvič, in da ga je Ivanc v preteklosti tudi psihično maltretiral z raznoraznimi žaljivkami. Omenjenega dne je prišel v bunker povečerjat. "Imel sem 18 centov, kupil sem si pašteto. Vzel sem nož, ki je bil na omarici. Mislil sem si, fino se bom najedel, ko je Ivanc naenkrat skočil v zrak in me udaril. Dovolj sem imel tega. Rekel sem mu, da nisem lutka, izbruhnilo je iz mene. Ne zavedam se najbolj, kako se je to zgodilo, mogoče sem ga nameraval udariti s pestjo, nikakor pa ga nisem nameraval zaklati. Tudi zbežati nisem nameraval po vsem tem," je sodnemu senatu razlagal Munda in večkrat ponovil, da ga je tistega dne oškodovanec izzval. Ivanc trdi nasprotno. Pravi, da je bil edini žaljivi stavek, ki ga je izrekel Mundi, zbadljivka v smislu, da tam, kjer se usede Prlek, niti trava noče več rasti. O dogajanju 3. oktobra lani pa je izpovedal: "Prišel sem v bunker po svoje stvari, ker nisem bil več tam. Munda je vzel nož in ‘letal‘ za menoj. Že pred tem dnem mi je grozi