V začetnih študijah v Franciji in na Kitajskem sta se kot obetavni v zdravljenju covida-19 izkazali učinkovini klorokin in hidroksiklorokin. A je evropska agencija za zdravila pred dnevi posvarila, da bi se morali zdravili uporabljati le v okviru kliničnega preizkušanja ali v res nujnih primerih. Ti zdravili sta se do sedaj uporabljali za zdravljenje malarije in nekaterih avtoimunskih bolezni.
S tem stališčem se strinjajo tudi v Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke. Ob tem poudarjajo, da se zdravili smeta uporabljati le pod nadzorom zdravnika. Državljane zato svarijo pred kupovanjem teh ali katerihkoli drugih zdravil za zdravljenje covida-19 po spletu in uporabi po lastni presoji, saj lahko na ta način resno ogrozijo svoje zdravje.
Nejasnosti glede stranskih učinkov pri bolnikih s covidom-19
Zdravili imata namreč številne neželene učinke. Najpogostejši so diareja, slabost, glavobol in zamegljen vid, pa tudi negativni vpliv na delovanje srca, pljuč in kostnega mozga. “Obe zdravili sta lahko nevarni pri prevelikih odmerkih, zato je potrebno skrbno odmerjanje. Pri bistveno večjih odmerkih od predpisanih so zabeležili tudi smrtne primere zaradi nenadnega srčnega zastoja,” so poudarili.
V primerjavi z nekaterimi drugimi kandidatnimi zdravili, ki so še v razvoju in nimajo dovoljenja za promet, je prednost teh zdravil, da so znani delovanje in neželeni učinki pri odobrenih zdravljenjih, podatki o njuni varnosti in učinkovitosti pri zdravljenju covida-19 ter stranski učinkih pa se še zbirajo, so opozorili na farmacevtski fakulteti. Zato se tako v Evropi kot drugod po svetu izvajajo klinična preskušanja s klorokinom in hidroksiklorokinom.
Farmacevtska družba Novartis pa bo začela klinično preizkušanje zdravila z učinkovino ruksolitinib za uporabo pri bolnikih s hudo okužbo s covidom-19. Uporabo ruksolitiniba nameravajo preizkusiti za zdravljenje silovite imunske reakcije, ki lahko povzroči življenje ogrožajoče zaplete z dihanjem.
Učinkovitost novih zdravil bodo pokazale šele večje raziskave
V Sloveniji se po podatkih agencije za zdravila trenutno sicer ne izvaja nobena klinična študija z zdravili za zdravljenje covida-19. Klorokin in hidroksiklorokin pa se lahko uporabljata le na podlagi protokolov zdravljenja klinike in presoje lečečega zdravnika glede na individualne potrebe bolnika.
V Sloveniji so nekaj bolnikov zdravili tudi z remdesivirjem. Prvi rezultati zdravljenja s tem zdravilom po svetu pri bolnikih v začetnih fazah okužbe in bolnikih z napredovano boleznijo so bili obetavni.
Je prvo protivirusno zdravilo, za katerega je Evropska agencija za zdravila po izjemno hitrem postopku podala priporočila za uporabo v okviru programov sočutne uporabe, a le za najtežje bolnike. Njegova uporaba je omejena na bolnišnice, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolnikov z resnimi zapleti.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so s tem zdravilom zdravili dva bolnika, a o rezultatih na tako majhnem vzorcu ne morejo govoriti. Šele večje raziskave bodo odgovorile na to, kakšno zdravljenje je učinkovito, so pojasnili za STA. O rezultatih zdravljenja z remdesivirjem iz ljubljanskega kliničnega centra še ne poročajo.
Kot še sporočajo iz UKC Maribor, bolniki pri njih prejemajo tudi vso ostalo potrebno terapijo, npr antibiotike pri zapletih z bakterijsko okužbo, sicer pa uporabljajo enaka zdravila kot v Ljubljani: klorokin in lopinavir/ritonavir.
Infektolog Janez Tomažič je v zadnji številki glasila zdravniške zbornice ISIS pojasnil, da rezultati prvih randomiziranih kliničnih raziskav, opravljenih pri 199 bolnikih, kažejo, da zdravljenje hudih oblik covida-19 z lopinavirjem/ritonavirjem ni učinkovito, če ga dajejo kot monoterapijo in ga uvedejo relativno pozno.
Prav tako še ni jasno, kako je z učinkovitostjo kombinacije s klorokinom, če je predpisano dovolj zgodaj v poteku bolezni. “Vendar sledimo izkušnjam pri zdravljenju drugih infekcijskih bolezni: pri osebah, pri katerih pričakujemo težji potek katerekoli infekcijske bolezni, je z zdravljenjem treba začeti čim prej, še posebej, če nimamo na voljo zelo učinkovitih zdravil,” je izpostavil.
Obetavna nekatera zdravila za gripo
Kot je pred dnevi pojasnil direktor Klinike Golnik Aleš Rozman, je ugodna tudi kombinacija zdravil hidroklorikin in azitromicin, ki so jo uvedli na Golniku. Ugotovitve iz Francije kažejo, da nima opaznejših stranskih učinkov, dokaj dobro pa skrajša čas izločanja virusa, posledično lahko skrajša tudi bolezen.
Po navedbah Tomažiča obeta tudi zdravilo favipiravir, ki je registrirano in na voljo le na Japonskem za zdravljenje gripe. Japonska naj bi zdravilo poslala tudi Sloveniji, a uradnih informacij za zdaj o tem še ni. Podobni obeti so z zdravilom umifenovir, ki je v Rusiji in na Kitajskem registrirano za zdravljenje gripe in ga na Kitajskem uporabljajo tudi za zdravljenje bolnikov s covidom-19. Z obema zdraviloma potekajo tudi klinične raziskave.
Na predlog strokovnjakov z Zavoda za transfuzijo krvi pa slovenski strokovnjaki poskušajo pristopiti tudi v mednarodni projekt zbiranja plazme s specifičnimi imunoglobulini, pridobljenimi od oseb, ki so prebolele covid-19. “Menimo, da lahko bistveno oslabimo potek bolezni, če jih okuženemu bolniku vbrizgamo dovolj zgodaj,” je pojasnil Tomažič.
