Vlada je osnutek predloga zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 sprejela v sredo, predlog pa bo dokončno oblikovala na eni od prihodnjih sej, so napovedali na vladi.
Tisto, kar se zdi ekonomistu Polancu, sicer članu strokovne skupine za pripravo protikoronskih paketov, za podjetja najbolj pomembno, je, da so se nekoliko omehčali kriteriji glede subvencioniranja fiksnih stroškov. Zadnji preračun po njegovih besedah kaže, da se bo vsem položaj izboljšal.
“Omejitev za subvencije se ne spreminja in ostaja na 3,6 odstotka od lanskih celoletnih prihodkov, se pa spreminja tisti del, ki je bil zelo omejujoč – 1000 evrov subvencije na zaposlenega. Ta meja se dviguje na 2000 evrov. Podjetja, ki bodo kriterije torej izpolnila, bodo mesečno na zaposlenega lahko dobila največ 2000 evrov,” je pojasnil.
Ne podpira pa Polanec predlog o prisilnem upokojevanju vseh, ki so izpolnili pogoje za upokojitev. “Na načelni ravni tega predloga ne podpiram. Tudi v skupini nismo o tem govorili, mislim, da bi večina zagovarjala, da se ne skrajšuje delovne aktivnosti. Slovenija še vedno šepa v deležu starejših, ki so delovno aktivni. Če nekateri zmorejo, naj še delajo,” je dejal in izpostavil, da takšen ukrep ne bi bil dober za pokojninsko blagajno.
Premier Janez Janša je pred tedni napovedoval tudi možnosti posebne pomoči za najbolj prizadete panoge, a po Polančevih besedah to zaenkrat ni predvideno. “Največja težava je v tem, da bi morali potem za vsako panogo oblikovati posebne pogoje,” je pojasnil.
Polanec sumi, da bi bil sicer sedmi protikoronski paket ukrepov lahko zadnji, a priznava, da je to pogojeno z njegovim optimizmom. “Ogromno ukrepov se podaljšuje za pol leta. Mogoče lahko pričakujete ukrepe za okrevanje. Želeli bi imeti tudi pakete za zagon gospodarstva,” je napovedal. O tem, čemu natančno bi bili namenjeni, je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti, bi bili pa zastavljeni v smislu prestrukturiranja gospodarstva, med drugim bi bila lahko sredstva namenjena raziskavam, investicijam, …
Ekonomist se je dotaknil tudi pobude zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja o popolnem 14-dnevnem zaprtju gospodarstva. Dejal je, da ministra razume z vidika, da se število okužb z novim koronavirusom ne umirja. Je pa tak ukrep po njegovih besedah zelo nevaren z vidika gospodarstva. To na letni ravni ustvari skoraj 50 milijard evrov oz. jih je lani, kar pomeni, da bi nas vsak mesec zaprtja stal štiri milijarde evrov, kar je velika vsota, je opozoril.
Slovenija se sicer trenutno lahko zadolžuje, obrestne mere so zgodovinsko nizke, a bi zaradi takih ukrepov lahko prišlo do bistveno povečanega zadolževanja in mogoče posledično do poslabšanja dostopa do mednarodnih finančnih trgov za državo, je opozoril.
Natančnih izračunov o tem, koliko nas sicer stane jesenski del zaprtja, Polanec nima. “Za spomladanski del sem pripravljal izračune in prišel do tega, da naj bi spomladanski del odškrtnil pet odstotkov bruto domačega proizvoda. Tokrat nisem računal, ker je bistveno bolj komplicirana situacija in šoki niso tako enostavni. Nekateri so zaprti, drugi ne …,” je pojasnil. Ocenil je, da bi bila bilanca podjetij danes verjetno boljša, če bi država prej začela z ukrepi subvencioniranja fiksnih stroškov.
Glede prihodnosti oz. časa po krizi se po Polančevem mnenju zna zgoditi, da se določene panoge ne bodo vrnile na predkrizno raven. “Če pogledamo na spletno trgovino, je vprašanje, v kakšni meri bo fizična trgovina ostala nespremenjena ali na primer kakšen bo turizem v prihodnje, ali bodo ljudje manj potovali … pričakujem, da bo vlada želela pomagati. Če se bo ocenilo, da se gospodarstvo prepočasi pobira, pričakujem, da bodo predlagani novi ukrepi,” je dejal.
