Zahteva za tokratno nujno sejo parlamentarnega odbora je prišla iz vrst NSi. V obrazložitvi zahteve je strankin poslanec Jernej Vrtovec izpostavil, da si državljani, predvsem tisti, ki so jih doletele nevšečnosti novega režima nadzora meje, zaslužijo odgovor pristojnih na vprašanje o usposobljenosti Slovenije za izvajanje nadzora zunanje schengenske meje.
Šefic je na seji spomnil, da je Slovenija že pred uveljavitvijo uredbe večkrat opozorila na nevšečnosti, ki jih bo prinesel sistematičen nadzor meje, a ni bila uslišana ne pri Evropski komisiji ne pri drugih državah članicah EU. Opozorila so se po njegovih besedah nanašala tudi na kadrovske in tehnične potrebe takšnega nadzora.
Šefic je izpostavil pomen mejnega nadzora za zagotavljanje varnosti znotraj EU in še posebej znotraj schengenskega prostora. Glede neprijetnih posledic sistematičnega nadzora, kot so zastoji na mejnih prehodih, pa je dejal, da so bile zaradi velike obremenjenosti slovensko-hrvaške meje predvidljive in je Slovenija nanje tudi že vnaprej opozorila.
Kljub kadrovski podhranjenosti policije se je Slovenija sicer z velikim naporom uspela kadrovsko pripraviti na uvedbo sistematičnega nadzora meje, je poudaril Šefic in dodal, da enako velja tudi za tehnično opremljenost. Pri tem je opozoril, da Slovenija vseskozi zagovarja prilagajanje ukrepa velikosti varnostnega tveganja v EU.
Takoj po uvedbi sistematičnega nadzora se je po besedah Šefica pokazalo, da Hrvaška ni pripravljena na novo situacijo. Pohvalil pa je “odprto komunikacijo” s hrvaškimi kolegi. Izrazil je pričakovanje, da bo akreditacija schengenskega informacijskega sistema, ki Hrvaško čaka v juniju, zadeve premaknila v pravo smer.
Kot šibko točko, s katero se Slovenija sooča in bi jo morala rešiti, je državni sekretar omenil avtobusne steze na mejnih prehodih. Ena od rešitev, ki se po njegovih besedah ponuja, je uvedba prenosnih čitalcev dokumentov. Širjenje prehodov se namreč zaradi pričakovanega vstopa Hrvaške v schengenski prostor kaže kot nesmiselno.
Šefic je tudi izpostavil nasprotovanje Slovenije vnovičnemu podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji med Slovenijo in Avstrijo, saj po njegovih besedah “nezakonitih prehodov praktično ni”. Slovenija je namreč v celotnem letu 2016 od avstrijskih varnostnih organov sprejela 76 tujcev, ki so v Avstrijo vstopili z ozemlja Slovenije, v letu 2017 pa do tega dne le 11.
Glede sprejetega dogovora med Slovenijo, Hrvaško in Evropsko komisijo, da bo mogoče v primeru več kot 15-minutnega zastoja na slovensko-hrvaški meji preiti s sistematičnega na ciljno usmerjen nadzor, je Šefic opozoril, da je v ukrepu še nekaj nejasnosti. Slovenija zato po njegovih besedah pričakuje dodatna pojasnila Evropske komisije.
Predstavnica Generalne policijske uprave Melita Močnik pa je dejala, da “pavšalna ocena o 15 minutah” ni povsem razumljiva, saj ne upošteva razlik med mejnimi prehodi. Po njenih besedah se v zvezi s tem ukrepom tudi zastavlja vprašanje, ali bo s prehodom na ciljno usmerjen nadzor sploh mogoče zmanjšati gnečo na prehodih.
Poslanci so v razpravi večinoma pohvalili podrobno razlago državnega sekretarja. Tudi poslanec Vrtovec je dejal, da so pojasnila, ki so jih slišali od Šefica, upravičila zahtevo NSi za sklic tokratne seje parlamentarnega odbora. Drugačnega mnenja je bil Jani Möderndorfer (SMC), ki je NSi očital, da skuša vprašanje varnosti predstaviti kot politično vprašanje.
Odbor DZ za notranje zadeve sicer ni podprl sklepa, ki ga je NSi priložila zahtevi za sklic seje. Z njim bi odbor pozval ministrstvo za notranje zadeve, naj v roku 30 dni pisno poroča o organizacijski, kadrovski in tehnični pripravljenosti Slovenije za izvajanje novega režima nadzora zunanje schengenske meje ter navede možnosti za optimizacijo nadzora.
