Seksi podlistek: Chan Rak Khun, Nok-noi (ljubim te, moja ptičica) – 13. del

Seksi podlistek: Chan Rak Khun, Nok-noi (ljubim te, moja ptičica) – 13. del

Pisatelj Janko Sedej, v svojem novem, še nastajajočem eksotičnem romanu, skozi glavno junakinjo Andrejo, opisuje tudi svoje izkušnje. Osebe o katerih teče zgodba, se znajdejo v zavidljivih, a tudi v zelo nezavidljivih položajih iz katerih se rešujejo predvsem z ljubeznijo do drug drugega, zaupanjem, lastno spretnostjo, nenazadnje tudi z velikim samožrtvovanjem.
Foto: Profimedia

Nekaj minut čez deveto se je prikazal šef osebno. Po hitrem pozdravu z Anito, se je ozrl proti njej.

»Gospodična Ridler,« jo je uradno nagovoril. »Kar za menoj, prosim.«

»Bosta mogoče kavo?« je Anita skušala sprostiti ozračje, a jo je glavni odpravil s kratkim kasneje.

Sedla sta za vogal konferenčne mize, kjer se je začelo in tudi zaključilo že mnogo usod. Kljub nervozi je skušala ohraniti mirno kri in kontrolirati telesno govorico. Direktor je bil videti sproščen in obvladan kot vedno. Po nekaj na kratko izmenjanih vljudnostnih stavkih o dopustu, šolanju, ki ga v resnici ni bilo in ga očitno ta trenutek ni zanimalo, se je pravi pogovor začel.

»S tvojim odhodom, si nam povzročila, kar nekaj težav,« ji je ponovil znano, to jutro že dvakrat slišano zgodbo.

»Žal mi je,« je ponižno odgovorila.

»Meni ni,« jo je zavrnil. »S tem se je pokazalo, da je celo nekaj zelo odgovornih sodelavcev ležerno prepuščalo svoje skrbi tebi v reševanje. Nekoliko sem raziskal zadevo in ugotovil, da se je ta razvada začela najprej po malem in na to pridobila precejšnjo razsežnost. Praktično te je vsak vpregel v zadeve, ki bi jih moral načelno opravljati sam. Pri tem niso vedeli eden za drugega. Če bi tako ravnal vodja samo enega oddelka, bi bilo seveda vse v redu, celo pričakovano. Ne pa vsi.«

12. del seksi podlistka si preberite TUKAJ

Andreja je prikimala. »Tudi sama sem imela nekajkrat tak občutek,« je potrdila njegove besede.

»Verjamem. Verjamem tudi, da nisi mogla ničesar narediti proti temu, saj si prišla zadnja k nam. Vodjem oddelkov se nisi hotela upreti. Razumljivo.«

»Delo v tako zanimivo razgibanem obsegu me je vselilo,« je poudarila. »Ničesar nisem želela narediti proti tem. Na tak način sem spoznala ves ustroj našega delovanja.«

»Saj vem,« se je strinjal. »Logična posledica, učenje in spoznavanje, ampak je šlo daleč preko tega. Tvoja izkušnja je za nas dragocena, vendar tako ni moglo iti več naprej, čeprav je na tak način vse delovalo dokaj dobro, toda zdaj bo še bolje.«

Nekaj časa sta oba molčala in Andreja je lahko te trenutke izkoristila za uživanje ob rahli pohvali, ki je je bila pravkar deležna. Z zanimanjem, je pričakovala, kaj bo sledilo naprej.

»Skrivalnice ni več. Za nastali položaj,« je neobičajno samokritično nadaljeval, »sem bil tudi sam kriv, ker nisem natančneje opredelil tvojih zadolžitev. To je zdaj urejeno. Od današnjega dne boš res lahko vpeta v vse in to nič več po nekakšni krivici. Tvoj status je po novem pomočnica direktorja. Torej moja pomočnica. Razbremenila boš mene in še naprej pomagala vsem. Tako kot do zdaj in še bolje. Si razumela?«

»Sem,« je prikimala. »Skušala bom upravičiti vaše zaupanje,« je uporabila formalni stavek, in ga s tem pripravila v rahel nasmeh.

»Kar nehaj s takimi naučenimi izreki. Predolgo sem že na sceni zanje,« se je hahljal. »Pomagala naprej vsem, ne delala namesto njih. Si ta del dobro razumela?«

»Sem,« je še enkrat prikimala.

»Prav,« je naznanil, da je pogovora konec in Andreja je bila takoj na nogah. »Ob 10h imaš prevzem. Sposoben fant, tale David,« je mimogrede omenil.

»Kakšne smernice za delo?« je vprašala med vrati.

»Seveda. Prizadevaj si, da bo vse teklo čim bolj gladko. Odpravljaj zaplete še preden nastanejo,« je že sedal za svojo mizo in Andreja je zaprla oblazinjena vrata.

»Kako je šlo?« je polglasno z zanimanjem vprašala Anita.

»Mislim, da dobro,« je bila Andreja nekako, ne čisto povsem, prepričana.

»Včasih je težko z njim, ampak običajno je popolnoma v redu. Mogoče te bo držal bolj na kratko od začetka,« je modrovala tajnica.

Andreja se je namuznila in pogledala na uro.

12. del seksi podlistka si preberite TUKAJ

»K Tomažu grem počakat Davida. Ob desetih je prevzem,« je pojasnila. Ni se še počutila dovolj sproščeno v novi pisarni. Vzela je svoj prenosni telefon in odšla.

»So te že nagnali, kje imaš svoje stvari?« jo je v smehu skozi košate brke ponovno pozdravil Tomaž.

Andreja se je v odgovor nervozno zasmejala. »Lahko malo posedim tu pri tebi?«

»Vedno,« se je strinjal. Nekaj časa sta molče sedela. Tomaž se je medtem javil na nekaj splošnih telefonskih pozivov in kličoče napotil na prave osebe.

»Zdaj bo vse drugače zate, kajne?« ji je vprašujoče namignil.

»Iskreno ti povem, ne vem, kako bo šlo,« je zavzdihnila. »Ampak imaš prav. Zagotovo drugače.«

»Nič me ne skrbi zate. Nedvomno se boš znašla,« jo je pogledal s svojimi toplimi očmi. Vedno je bil tako prijazen.

»Hvala, za spodbudo, Tomaž,« mu je vrnila nasmeh.

Poskrbel je, da je bil do minute točen. Kot vsak dan v zadnjem mesecu, čeprav mu tega ne bi bilo treba. Navsezadnje so bili zunanji izvajalci, nezavezani internim pravilom tujega podjetja, naročnika.

Na neki način mu je bilo žal, da je delo na tem mestu zaključeno, saj je v enem mesecu spoznal stavbo in njen ustroj. Tam se je počutil že skoraj kot doma. Navsezadnje je spoznal nekaj prijetnih ljudi. Seveda tudi Andrejo, ki je tako hitro odbrzela na dopust, a pred tem naredila nanj velik vtis. Mesec dni zagotovljenega dela v teh časih ni bilo slabo. V resnici so imeli veliko srečo, se je zavedal. Nepričakovano dodatno delo, urejanje pisarnice, jih je zaposlilo za pet delavnih dni in prineslo še nekoliko več prihodka. Popolnoma preprosto za njih, a zelo dobro plačano. Tudi tu je bila v ozadju Andreja. Kot bi se vse nekako vrtelo okrog nje, je ujel govorice med ljudmi. Veselil se je že ponovnega srečanja z njo ob današnjem prevzemu.

David je prišel do minute točno. Opazovala, ga je, ko je stopil skozi steklena vrata. Črnolas, a drugače kot Marino. Pod pazduho z mapo, v kateri je najbrž hranil dokumente in skice izvedb, ki bodo ostale njim. Zavestno je primerjala oba, spomin na Marina je še močno živel v njej, in mogoče bi ji lahko bil David celo še bolj všeč. Se za to ni mogla v celoti navdušiti za privlačnega Dalmatinca, se je vprašala in v naslednjih sekundah pospravila nepotrebne sanjarije v predalček.

»Dober dan, zelo ste točni,« ga je prva pozdravila. Vstopal je v njeno podjetje.

»Dober dan,« ju je pozdravil in obema podal roko, »veseli me, da ste se vrnili z dopusta,« se je prijazno nasmehnil njej.

12. del seksi podlistka si preberite TUKAJ

»Ne vem, ali lahko zase trdim enako,« se je pošalila z njim. »Bova kar začela?« je predlagala in nakazala konec lahkotnemu kramljanju.

»Prosim,« je bil vljuden.

Začela sta z obhodom in nič ni šlo na hitro. Andreja je kot skrben gospodar pregledala vse montaže. Ustavljala sta se po pisarnah, in David je tudi sproti odgovarjal na vprašanja o nastavitvah. Zaposleni so bili v glavnem zadovoljni, nekaj nergačev je dobilo še bolj podrobna pojasnila, kako uravnavati hladilne naprave, ne da se stakne prehlad sredi poletja.

Opazila je poglede zaposlenih, medtem ko sta se pomikala po stavbi, ki so jo zdaj gledali drugače. Videti je bilo, da je direktor nekatere v resnici dokaj strogo prijel. Zlahka si je predstavljala, kateri bi to lahko bili. Nič od tega ni bila čisto njena krivda, se je potolažila. Po novem bo zagotovo za vse lažje. O tem je bila prepričana. Direktor je ravnal prav, da je presekal ustaljeno prakso, nekaj podobnega je tudi pričakovala. Edino tako hitra premestitev jo je presenetila.

»Predelave sobe pred direktorjevo pisarno je izven teh pogodb in jo opredeljuje kratek aneks,« je pojasnil David.

»Sem videla, da,« mu je prikimala.

»Je tam vse v redu?«

»Mislim, da vse.«

»Na vse storitve je garancija, naj vas ne skrbi,« je poudaril.

»Me ne,« se je nasmehnila. Sedla sta k prosti mizi, vsak s svojo pogodbo v roki.

»Podpiševa prevzemni zapisnik?« je predlagal.

»Dajva,« se je strinjala. »Stopiva še do moje nove pisarne, da ju ožigosam,« je zahtevala.

Ko ji je sledil po hodniku, in pri enih od vrat ostal nekoliko zadaj, se je ob pogledu na njeno zadnjico v črnih oprijetih hlačah hipoma odločil.

»Bi šla na kavo, zdaj ob zaključku poslov?«

V tem trenutku je bil že prepričan, da bi s tem predlogom, morda v nekakšni drugi obliki, prišel že precej prej, če ne bi bila toliko časa odsotna. Vseeno mu je bilo jasno, da se je odločil hipoma zelo spontano.

Andreja se je zaustavila sredi hodnika. Vprašanje jo je za trenutek vznemirilo. »Ne morem. Danes zagotovo ne, zaradi sprememb sem kot pod drobnogledom. Kdaj drugič, ko se vzdušje v firmi umiri,« mu je pustila odprta vrata. David ji je bil všeč. Naj odloči on, je pomislila.

Takoj je opazil ponujeno možnost. »Danes je za nas zadnji dan tukaj pri vas,« je zavrnil možnost, da bi se srečala na kavi v podjetju. »Popoldne bi šlo?« je predlagal in upal, da je namig razumel pravilno. Nerodno bi bilo, če bi šel z besedami predaleč, po drugi strani pa, če ga zavrne zdaj, potem tako nima smisla.

»Pozno popoldne,« je predlagala in bila po eni strani vesela, da je do tega prišlo, po drugi pa dokaj ravnodušna.

»Vas lahko pokličem?« ga je prelil nekakšen val zmagoslavja, kot bi bila prva stopnička do cilja premagana. Do kakšnega cilja, jo je med hojo opazoval od strani in bil zadovoljen.

»Seveda,« je za trenutek nasmeh ožaril njen obraz. »Vam bom napisala številko.«

Mimogrede sta prišla do Andrejine nove pisarne, kjer sta podpisala in žigosala prevzemne dokumente. Čez mizo mu je, ne da bi Anita to lahko opazila, potisnila svojo vizitko. Še prej je na hrbtno stran napisala številko mobilnega telefona.

»Vse je urejeno,« je pritrdila. »Račun nam pošljite po pošti in plačali vam ga bomo v petnajstih dneh.«

David se je po nekaj vljudnostnih besedah poslovil in se rokoval z obema. V dvigalu je bil na srečo sam in lahko si je na hitro ogledal kartonček. Andreja Ridler dipl oec. Polglasno je zažvižgal. Videti je bila tako mlada. Kot srednješolka na praksi, ne pa diplomirana ekonomistka. Zelo je morala biti pridna, bolj kot jaz z mojo tehnično Elektro šolo, je pomislil. Pritisnil je desno dlan k nosu in povonjal. Očarljiv vonj po svežini mu je napolnil nosnice. Morda pa po tajničinem milu za roke, ne nori, se je ozmerjal in vrata dvigala so se odprla. Pozdrav brkatega Tomaža v pritličju mu je dokončno umiril misli.

Avtor podlistka je izdal tudi prvi Slovenski BDSM roman, trilogijo, z naslovom ‘Južno od pekla’, ki se z lahkoto postavi ob bok mnogo bolj komercialno razvpitim ‘Petdesetim odtenkom sive’.

V pričujočem romanu, ki obsega 600 strani, lahko spremljamo pot mladega dekleta, skozi pravo Odisejado ljubezni, strasti in doživetij.

Več o knjigi se da prebrati tudi na njeni FB strani:

https://www.facebook.com/pages/Ju%C5%BEno-od-pekla/258513797676858

Knjigo lahko zdaj naročite tudi neposredno na elektronski naslov založbe: astar.zalozba@gmail.com in poslali vam jo bodo v roku treh dni.

Scroll to top
Skip to content