SEDEMNAJSTO POGLAVJE

V treh dneh sta se oba v popolnosti privadila življenju brez oblačil. Andrejo je začenjalo motiti že to, da je morala za odhod v trgovino potegniti tanko poletno obleko preko glave, da je zadostila opozorilnemu znaku na vratih, ki je prepovedoval vstop golim osebam. Običajno jo je, skorajda že z nejevoljnimi kretnjami slekla takoj, ko je stopila iz trgovine in jo odvrgla v košarico zadaj na kolesu.

Prijazen lastnik je mislil na vse, in tako sta lahko tudi vozeč z njegovimi bicikli raziskovala po kampu, ki je bil zares velik. Vsak dan sta odkrivala nove kotičke, in eden je bil lepši od drugega.

»Tu bi lahko preživela celo poletje,« je bila mnenja, ko sta se namakala v majhnem bazenčku pred restavracijo in David se je z njo popolnoma strinjal.

»Celo nekaj barve sva si že uspela nabrati,« se ji je nasmehnil. Andreja, ožarjena od poljubov poletnega sonca, je bila videti neskončno zapeljiva.

Vzdušje v kampu ji je bilo všeč. Doma si je predstavljala, da bo veliko bolj erotično, kot je bilo v resnici. Tukaj nihče ni buljil vanjo, čeprav je bila tudi v lastno zadovoljstvo občasno deležna občudujočih moških pogledov. Tudi David je bil zadovoljen. Vsak dan znova je lahko občudoval svojo Andrejo, ki je popolnoma gola graciozno hodila naokrog, posebej še takrat, kadar je namesto preprostih japank za vsak dan, obula usnjene sandale z nekoliko višjo peto.

Prejšnji del seksi podlistka si preberite TUKAJ

»Jutri bova odkolesarila na izlet,« ji je napovedal, ko sta zvečer sedela ob prižgani sveči in poslušala zvoke noči, ki so prihajali iz bližnjega gozda na obrobju kampa.

»Kam daleč?«

»Niti ne. Samo nekaj kilometrov. Boš zmogla?« jo je podražil

»Kolesarim lahko do Ljubljane,« mu je zagotovila in bil je prepričan, da to res zmore. »Greva pogledat kakšne krajevne znamenitosti?« jo je zanimalo.

»V resnici si popolnoma točno uganila,« se je nasmehnil. »Na rtu, nedaleč od tu je plaža, ki je znamenita po tem, da se na njej zbirajo ljudje, ki se radi predajajo svobodni ljubezni.«

»Sem mislila, da je obdobje hipijev že zdavnaj za nami,« je pripomnila.

»Na skritih kotičkih se še vedno dajo najti, čeprav dvomim, da bodo tam ravno hipiji,« je menil.

»Prepričana sem, da jih bova midva našla.«

»Tudi jaz,« se ji je nasmehnil.

✸

»Ali morava danes bolj zgodaj vstati,« ga je drugi dan zjutraj vprašala iz postelje. David je bil že pokonci, njej pa se nikakor ni ljubilo zapustiti udobnega ležišča. Zanimivo, je premišljevala, kako se naše potrebe v nekaj dneh prilagodijo okolju. Včasih premajhno stanovanje v Ljubljani, je v nekaj dneh z lahkoto nadomestila neprimerljivo manjša kamp prikolica, ki se ji je zdela razkošni paradiž za njiju dva.

»Ti kar uživaj v postelji,« jo je potolažil, medtem ko se je bril. »Namesto ob uri za odhod na plažo, se bova pač odpeljala s kolesi. To je vse. Nič ne bova komplicirala.«

Zavila se je nazaj med rjuhe, a trdno zaspati ni več zmogla. Vznemirjenje nad napovedanim dopoldanskim izletom jo je ohranjalo v nekakšnem napol budnem stanju, dokler se ni hipoma odločila, da je poležavanja dovolj. Dnevi na dopustu so bili vse prekratki za lenarjenje v postelji.

»Ali vzamem še kopalke? Za vsak primer?« je vprašala, ko je pakirala svoje stvari v ličen moder nahrbtnik.

»Ne boš jih potrebovala,« je odkimal David. »Hej, dobro zgledaš,« je bil ves navdušen. V odrezanih kratkih hlačah, majici, obuta v športne copate je bila videti kot razigrana srednješolka na začetku športnega dne.

»Tudi ti!« mu je vrnila kompliment. »Še čepico, kolesarska očala, in lahko startava,« se je veselila izleta še bolj kot on.

»Prav,« si je oprtal svoj veliki nahrbtnik, v katerega je prej stlačil ogromne ležalne brisače, celo napihljive vzglavnike, kup drobnarij, tudi vodo, in za hip počakal, da si je ona pred ogledalom uredila še zadnje detajle.

Nekaj kilometrska vožnja po precej slabi luknjasti cesti jima je šla hitro izpod koles.

»Kako gre,« je poizvedel.

»Vroče je postalo,« je zasopihala, ko sta prevozila bližnjico med dvema cestama, speljano v sicer ne preveč strm klanec.

»Vodo imam v nahrbtniku, če si žejna,« je ustrežljivo pripomnil.

»Po petnajstih minutah?« se je nasmejala.

Prejšnji del seksi podlistka si preberite TUKAJ

David se je nasmehnil nazaj. Andreja je bila v prav tako dobri telesni kondiciji kot on. Tekla je celo precej bolje od njega, kolesaril je zaradi močnejših mišic boljše on.

Slab asfalt se je nehal in zaviti je bilo treba na prašno makadamsko pot, ki se je spuščala navzdol proti morju. Grmovje na obeh straneh ceste je postajala vedno gostejše. Kmalu sta prispela do konca bele ceste, ki se je razširila v majhen parkirni prostor z na gosto postavljenimi avtomobili.

»Vsi so že tu, poglej,« se je zasmejala, medtem ko je David priklepal kolesi na bližnje drevo.

»Zopet sva prispela zadnja,« se je pridružil njenemu smehu.

Ko sta se po ozki stezici prebila skozi grmovje, se je pred njima razprostrla kamnita plaža na polno natlačena z ljudmi.

»Tu se ne bo dalo zlahka najti dovolj prostora za najini veliki brisači.«

Stopala sta naprej med golimi ležečimi telesi in se prebijala po ozki stezici, ki ju je vodila med pogrnjenimi ležalkami in širokimi skalami.

»Precej v zrelih letih so že so tile svobodnjaki tukaj,« je pripomnila Andreja.

»Mogoče so predolgo na teh skalnih policah,« se je šalil David in že precej obupano pogledoval okrog sebe, za ustreznim nezasedenim prostorčkom. Mar sta prišla zastonj se je spraševal. In tudi ljudje. Kar ni mogel verjeti. Vsi so res bili krepko starejši od njiju. Na internetnih forumih so bili pisci naravnost vzhičeni nad tem mestom, ampak starostne skupine obiskovalcev ni omenjal nihče, ali pa temu ni posvetil prave pozornosti.

»Poglej tamle,« ga je hipoma prijela za roko. In res, nekaj deset metrov vstran, na srednji polici, je zagledal mlad par, ki je bil že na prvi pogled videti približno njunih let. Fant, kot bi ju poznal, je z dvignjeno roko vabil, naj prideta bližje.

Odločno je zakorakal proti dvignjeni roki, dovolj je imel postopanja med množico nagcev, ki so hodili sem ter tja po plaži, in iskanja prostora med nagnetenimi aluminijastimi ležalniki.

»Dober dan,« je vljudno pozdravil, ko sta prispela do njiju.

»Pozdrav,« ju je pozdravil mlad moški z nasmehom. »Tu pri nama je še nekaj prostora, če se želita namestiti.«

»Videla sva, da imata težave. Danes je bilo že navsezgodaj vse polno ljudi,« se je nasmehnila njegova spremljevalka.

David je prikimal. Simpatičen par je govoril lepo pravilno hrvaščino. Razumel ju je brez težav. Najbrž domačina si je mislil. Nič ga ni motilo njuno poreklo in postopanja na soncu je imel že dovolj. Zagotovo tudi Andreja, si je oddahnil tudi zanjo.

»Prosim. Zelo sta prijazna,« se je zahvalil za prijazno ponudbo.

»Hvala lepa,« je dodala tudi Andreja. Njun prostorček ji je bil všeč. Gladka kamnita ploščad se je končala z odrezanim robom in na njej je bilo ravno dovolj prostora za štiri.  Dovolj širok razmik med skalama na drugi strani je preprečeval, da bi sosedje z nasprotne strani lahko prišli preblizu. Celo dokaj velik sončnik sta imela postavljen v skalni razpoki. Odložila je nahrbtnik k nogam, prav tako David.

»Še dobro, da sta sploh lahko našla parkirno mesto,« je pripomnil fant.

»Kolesi sva priklenila kar na drevo,« se je nasmehnil David in pomagal pogrinjati penasti ležalki in preko njih veliki kopalni brisači.

»Tudi midva bi morala priti s kolesi,« je pripomnilo simpatično dekle.

»Takrat, ko se boš odpovedala polovici prtljage, ki jo vsak dan vlačiva sem,« se je nasmejal.

»Ves prostor sva vama zasedla,« se je opravičila Andreja, ko se je moral gostoljubni par pomakniti bolj na kraj. Skalna polica je bila zdaj v celoti prekrita.

»Vesel sem, da sta ga vidva,« se je Andreji nasmehnil prijazni Hrvat. David je takoj razumel njegovo misel. Obiskovalci na plaži so bili videti vsi krepko starejši od njih štirih. Saj ne, da bi osebno imel kaj proti temu, a se je že raje družil z ljudmi vsaj približno svojih let.

»Jaz sem David,« jima je ponudil roko, »in moje dekle Andreja. Oba sva iz Ljubljane.«

»Nikola in moja draga, Darja,« jo je nekoliko v šali predstavil plavolasec. »Oba sva iz Zagreba,« je še dodal, po Davidovem vzoru.

»Jaz sem iz Stubiških Toplic, prosim lepo,« je ugovarjala Darja. Ona je imela še svetlejše lase kot on in prelepe modre oči, je David občudoval Hrvatovo dekle.

»Ampak živiš v Zagrebu,« jo je opomnil fant.

»Samo kadar študiram in ko sem pri tebi,« se mu ni pustila Darja.

»To je enajst mesecev na leto.«

Vsi skupaj so se nasmejali njunemu dvogovoru. Besede so jih sprostile in razbile zadrego prvih minut spoznavanja.

Po kolesarjenju in urejanju prostorčka jima je bilo že pošteno vroče. Iz nahrbtnika je potegnila plastenko in popila nekaj požirkov vode, ki je bila še vedno prijetno hladna.

»V vodo bi šla,« je namignila Davidu. Nekoliko jo je vznemirjalo dejstvo, da se bo morala do golega sleči tako blizu drugemu paru. Tukaj ni bilo tako kot v kampu, ko sta naga prikolesarila do plaže, brez težav našla prost kotiček kamor sta položila brisači, in skočila v vodo.

»Tudi jaz,« ji je prikimal David in se v nekaj potezah slekel. Andreja je sledila njegovemu zgledu. Majico, kratke hlače in črne tangice je zložila v nahrbtnik. Opazila je, da se je Nikola vljudno obrnil vstran, ko se je slačila. To ji je bilo všeč.

Z užitkom se je s strme obale vrgla v morje, zaplavala nekaj zamahov pod vodo in se preobrnila na hrbet. Voda tukaj na rtu je bila precej bolj mrzla kot v zalivu pred kampom.

»Videti sta prijeten par,« je menil David, ki je plaval nekaj metrov vstran.

Andreja je pritrdilno prikimala. Seveda je takoj opazila, kako je bila Davidu plavolaska všeč. Tudi Nikola ni bil napačen. »Darja je zagotovo nekoliko mlajša od mene. On bi lahko bil tvojih let?«

David je neodločeno skomignil z rameni, a se to v vodi ni videlo.

»Pojma nimam,« je zato rekel. Nekako ni znal dobro določiti starost. Hrvat bi bil lahko zaradi njega pet let starejši ali morda celo mlajši kot on. Enako težavo je imel pri ženskah. Ali so bili mlade ali pač stare in zanj s tem nezanimive. Darja je bila oboje, mlada in zanimiva.

»Ni videti, da bi se kaj posebnega dogajalo tukaj,« je rekla Andreja. Plavala sta vštric obale in občasno pogledovala na kopno. Nagci so se večinoma sončili na skalnih policah, nekateri so neodločno, kot bi se dolgočasili, hodili gor in dol med na soncu ležečimi telesi.

»Prepričan sem, da sva našla pravo plažo,« jo je potolažil.

»Saj je lepo tu,« je pripomnila. »Nekoliko prvinsko, zelo divje, ampak na tak način mnogo bolj naravno kot v našem kampu.«

✸

Pisatelj Janko Sedej, v svojem novem, še nastajajočem eksotičnem romanu, skozi glavno junakinjo Andrejo, opisuje tudi svoje izkušnje. Osebe o katerih teče zgodba, se znajdejo v zavidljivih, a tudi v zelo nezavidljivih položajih iz katerih se rešujejo predvsem z ljubeznijo do drug drugega, zaupanjem, lastno spretnostjo, nenazadnje tudi z velikim samožrtvovanjem.