"Grozodejstva skrajne skupine Islamska država nad Jazidi se v Iraku dogajajo tudi v tem trenutku, v njihovem ujetništvu je še vedno okoli 3500 jazidskih žensk in otrok. Mednarodna skupnost mora ukrepati in jih osvoboditi. Ob tem pa bi morali spoznati, da Islamska država ne pomeni nevarnosti le za Jazide, temveč za ves svet." S temi besedami je zbrane v Hiši EU v Ljubljani nagovorila ena od lanskih dobitnic nagrade evropskega parlamenta za svobodo misli Jazidinja Lamija Adži Bašar, ki je aprila lani v petem poskusu pobegnila iz spolnega suženjstva, v katerem so jo zadrževali pripadniki Islamske države. Lamija, ki se je ob uspešnem pobegu iz ujetništva odločila, da bo glas tistih žrtev, ki so brez glasu, je vse do 16. leta kot pripadnica verske manjšine v Iraku, v vasi Kočo na gori Sindžar, živela mirno v jazidski skupnosti in tam tudi končala deveti razred osnovne šole. Vse do usodnega 3. avgusta 2014, ko so vas obkolili pripadniki Islamske države, in od vaščanov zahtevali, da se spreobrnejo v islam. Ker tega niso hoteli storiti, so vse odrasle moške pobili, ženske in otroke pa zasužnjili. "Poskusila sem storiti samomor, a so me s pravočasno pomočjo rešili, in takrat sem sklenila, da bom zagotovo enkrat svobodna, in takrat bom koristnejša živa, saj bom lahko pričala o grozodejstvih, ki jih Islamska država počne nad Jazidi." Lamija se spomni, kako so ženske in otroke, potem ko so jih pripeljali v Mosul, v neki dvorani prodajali kot na bazarju. Bila je prodana v Rako. "Dekleta so vsak dan trpinčili, posiljevali. Tudi mene. Do nas so se obnašali živalsko, mnogo deklet in žena je naredilo samomor, ker niso prenesle vseh teh grozot." Vsakič, ko je poskusila pobegniti, so jo zverinsko pretepli s palicami in ob vsakem poskusu pobega so jo prodali drugemu moškemu. Šele v peto ji je ob pomoči širše družine, s katero se je dvakrat sestala na skrivnem, aprila lani, po skoraj dveh letih spolnega suženjstva, uspelo pobegniti. Na begu je njena prijateljica stopila na mino. Lamija