V Franciji so v nedeljo potekale delne senatne volitve, na katerih so na novo volili 171 od 348 članov zgornjega doma parlamenta. Te je volilo približno 76.000 predstavnikov lokalnih oblasti in poslancev, zaradi česar je bila šele aprila 2016 ustanovljena Macronova stranka v nekoliko slabšem položaju, saj se kljub zmagi na parlamentarnih volitvah junija na lokalni ravni še ni uveljavila.
Naprej republika je kljub temu upala na okrepitev prisotnosti v senatu, kjer je do nedelje imela 29 predstavnikov – gre za senatorje, ki so prestopili v njene vrste. Načrt ji ni uspel, povrh vsega so uspeli ohraniti le 28 sedežev. “Želeli smo se odrezati bolje,” je priznal vodja strankarske skupine v senatu Francois Patriat.
Glavni zmagovalci so Republikanci, ki so svojo skupino okrepili z 142 predstavnikov na 159. To v stranki pozdravljajo kot “resnično dobro novico” in “prvo svarilo” za Macrona.
Po težkem porazu tako na predsedniških kot parlamentarnih volitvah so socialisti tokrat izgubili le pet sedežev. Zasedali jih bodo 81, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Volitve izpostavljajo nekatere izmed izzivov, s katerimi se sooča Naprej republika, ki jo je Macron leta 2016 v podporo svoji predsedniški kandidaturi ustanovil kot novo proevropsko stranko. Maja mu je uspelo postati najmlajši predsednik Francije doslej, njegova stranka pa je junija osvojila zmago na volitvah v veliko bolj kot senat pomembnem spodnjem domu parlamenta.
A vse odtlej podpora Macronu pada, Naprej republika pa se po pisanju AFP le s težavo uveljavlja kot politična sila na ravni celotne države.
Predstavnike regionalnih oblasti in poslance, ki so v nedeljo odločali o novih senatorjih, naj bi denimo vznejevoljila odločitev vlade o zmanjšanju sredstev za lokalne in regionalne oblasti za 300 milijonov evrov. Drugi so nezadovoljni z Macronovo obljubo ukinitve davka na nepremičnine za približno 80 odstotkov Francozov – prihodki od davka so doslej polnili proračune lokalnih uprav.
Senat ima sicer manj pooblastil kot narodna skupščina, v kateri Naprej republika zaseda 313 od 577 sedežev. Lahko zapozni sprejetje določene zakonodaje, a če se domova parlamenta glede določenega zakona ne strinjata, ima zadnjo besedo spodnji dom.
Bi pa lahko senat otežil Macronove načrte za spremembo ustave, ki jo načrtuje do sredine prihodnjega leta, vključno z zmanjšanjem števila poslanskih sedežev za tretjino. Za tovrstne spremembe namreč predsednik države potrebuje tripetinsko podporo celotnega parlamenta, kar pomeni 555 sedežev.
Trenutno razpolaga s podporo 400 poslancev spodnjega doma in potreboval bi glasove še dodatnih skoraj 160 članov senata. Macron je sicer napovedal, da bo v skrajnem primeru reformo predložil glasovanju na referendumu, še piše AFP.
