V globalnem poročilu, ki ga je pripravila organizacije za zaščito človekovih pravic Walk Free Foundation, so med drugim analizirali obsežnost prisilnega dela, služenja zaradi zadolženosti, prisilnih porok, suženjstva in suženjstvu podobnih praks ter trgovine z ljudmi. Za oceno razširjenosti sodobnega suženjstva v 167 državah so zbrali javno dostopne podatke in informacije nevladnih organizacij in akademskih ustanov.
Podatki te fundacije in Mednarodne organizacije za delo kažejo, da je bilo od leta 2016 na svetu zasužnjenih več kot 40 milijonov ljudi. Med regijami je največ suženjstva v Afriki. Tam jih v suženjstvu živi več kot devet milijonov.
Glede na ugotovitve indeksa 2018, ima izolirana Severna Koreja pod režimom Kim Jong-una največjo stopnjo s strani države odrejenega prisilnega dela. Raziskovalci so se v poročilu oprli tudi na pogovore s 50 prebežniki iz Severne Koreje oz. njihove izkušnje. Z izjemo enega so vsi opisali, da morajo v Severni Koreji tako otroci kot odrasli opravljati obvezno, neplačano “skupno delo”.
Pjongjang naj bi obratovanje svoje rudarske industrije zagotavljal z obsežnim prisilnim delom, v katerega so vključeni zaporniki v zaporniških taboriščih, v rudnikih pa naj bi bili prisiljeni delati tudi posamezniki iz nižjih razredov, pri čemer se ta vloga pogosto predaja iz generacije v generacijo, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Med desetimi največjimi kršiteljicami so še Eritreja, Burundi, Srednjeafriška republika in Afganistan, še kaže poročilo. Eritrejska vlada je “represiven režim, ki naborniški sistem zlorablja, da državljane desetletja zadržuje v prisilnem delu,” navaja poročilo. Prisilno delo vsiljuje tudi Burundi, katerega varnostne sile so druge nevladne organizacije okrivile tudi umorov in izginotij ljudi.
Poročilo ugotavlja tudi, da je sodobnega suženjstva več, kot so domnevali, tudi v državah, kot so ZDA, Avstralija, Velika Britanija, Francija, Nemčija in Nizozemska, a te države tudi najbolj ukrepajo za njegovo zajezitev.
Gonilni sili sodobnega suženjstva sta glede na ugotovitve poročila “zelo represivni režimi, v kateri morajo ljudje delati, da podpirajo vlade, in konfliktne razmere, katerih rezultat je razkroj vladavine prava, družbenih struktur in sistemov zaščite”.
A poročilo je s prstom pokazalo tudi na razvite države iz skupine G20, ker vsako leto 354 milijard dolarjev namenijo za blago, ki bi lahko bilo proizvedeno s prisilnim delom. Med proizvodi, kjer je takšno tveganje najvišje, so računalniki, mobilni telefoni, oblačila. To naj bi veljalo tudi za ribe in les.
Walk Free Foundation je zato pozvala države, naj glede Severne Koreje uveljavijo sankcije, ki jih je sprejel Varnostni svet ZN, kot je na primer prepoved trgovanja s severnokorejskim premogom. Posebni odposlanec ZN za Severno Korejo Tomas Ojea Quintana je nedavno pozval, da se v vsakršne prihodnje pogovore z režimom vključi človekove pravice.
Suženjstvo po svetu je poleg tega verjetno še bolj razširjeno, kot kaže poročilo, saj to omenja odsotnost podatkov iz arabskih držav, kot tudi pomanjkljive informacije glede trgovine z organi ter rekrutiranjem otrok vojakov s strani oboroženih skupin, poroča na spletni strani Reuters.
