Severnokorejska vojska je po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA sporočila, da bo na turističnem območju okrog gore Kumgang in kompleksa Kaesong namestila enote na ravni polka. Šlo naj bi za zaščito pred morebitni akcijami Južne Koreje, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass še objavila KCNA.

Obe območji sta bili v preteklosti del projekta za sodelovanje med Korejama. Južnokorejski turisti so lahko obiskovali slikovito goro Kumgang do leta 2008, ko je severnokorejski vojak ustrelil žensko, ki je zašla z dovoljene poti. V kompleksu Kaesong, kjer je do torka bil tudi severnokorejski urad za zveze, pa so južnokorejska podjetja zaposlovala severnokorejske delavce, Pjongjangu pa bogato plačevala za delovno silo.

Severna Koreja je danes tudi napovedala, da bo ponovno vzpostavila nadzorne točke, ki so jih z demilitariziranega območja umaknili v skladu z dogovorom obeh Korej iz leta 2018. Prav tako namerava Pjongjang ponovno zagnati vojaške vaje vseh vrst na meji z Južno Korejo.

Južnokorejsko ministrstvo za združitev se je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa že odzvalo na severnokorejske načrte o vojaški prisotnosti na demilitariziranem območju. “Če bo Sever dejansko to storil, bo zagotovo plačal ceno za to,” je po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap sporočil vodja operacij južnokorejskega generalštaba Jeon Dong-jin.

Odnosi med Korejama so se zaostrili, ko so aktivisti iz Južne Koreje konec maja v samo enem dnevu poslali približno pol milijona letakov s kritikami na račun severnokorejskega voditelja Kim Jong-una glede kršitev človekovih pravic in njegovih jedrskih ambicij. Severna Koreja je zaradi tega ostro kritizirala Južno Korejo. Letake v Severno Korejo običajno pošiljajo prebežniki, ki so se zatekli v Južno Korejo. Največkrat so pripeti na balone ali jih v steklenicah odvržejo v vodo.

Poleg tega je Severna Koreja v torek razstrelila svoj urad za zveze z Južno Korejo, ki so ga odprli septembra 2018 in naj bi pripomogel k boljši komunikaciji med obema Korejama. Dogovor je bil, da se bodo predstavniki obeh Korej srečevali dvakrat dnevno, a so nato zaradi pandemije covida-19 presedlali na telefonsko komunikacijo.

Obe Koreji sta po koncu korejske vojske leta 1953 tehnično še vedno v vojni. Vojna pred 67 leti se je namreč končala s premirjem, mirovne pogodbe pa državi vse do danes še nista podpisali.