Generalno državno tožilstvo so v preteklosti vodili Anton Drobnič, Zdenka Cerar, Barbara Brezigar ter nazadnje Fišer. Šketa bo tako peti generalni državni tožilec in najmlajši med njimi, saj je januarja dopolnil 48 let. Šketa je kmalu po potrditvi v DZ v pogovoru za časnik Večer napovedal, da bo pri svojem delu velik poudarek dal gospodarski kriminaliteti in sankcijam s tega področja.

Po njegovem prepričanju se gospodarski kriminal ne sme izplačati, nadaljevanje slabih praks pa bo treba preprečiti tudi s strožjo kaznovalno politiko.

Državni tožilci so se okrepljenemu pregonu gospodarske kriminalitete prilagodili z ustanovitvijo specializiranega tožilstva, po mnenju Škete pa bi bilo zaželeno ustanoviti tudi specializirano sodišče, da bo lahko s svojimi uporabnimi znanji akumuliralo vse zadeve, ki prihajajo s specializiranega tožilstva, je še dejal za Večer.

Šketa je bil od oktobra 2010 pa do letošnjega imenovanja za generalnega državnega tožilca vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru. Zaradi dela mariborskih tožilcev je tudi sam pri nekaterih nepriljubljen, na primer pri nekdanjem mariborskem županu Francu Kanglerju.

Tako so v minulih dneh v Odboru 2015 znova opozorili na domnevne kršitve človekovih pravic v primeru Kanglerja in predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florijančiča pozvali k nadzoru na mariborskem sodišču. Po njihovih trditvah naj bi sodnik kazenski spis predal mariborskemu tožilstvu v nadaljnjo obravnavo, čeprav naj bi se zavedal, da se vsi izsledki in vsi ukrepi hranijo le na sodišču.

To naj bi dokazoval tudi podpis Škete, ki je potrjeval, da je omenjeni dokument in njegove priloge videl. Kot so poudarili v Odboru 2015, bi moral biti Šketa pozoren na ravnanje pristojnega tožilca, ga opozoriti na nezakonitost dela, spis pa vrniti sodišču. K uvedbi izrednega strokovnega nadzora na tožilstvu so v Odboru pozvali tudi Fišerja, od katerega pa vodenje slovenskih tožilcev danes prevzema prav Šketa.