Janša je namreč v pismu 19. junija pisal Šketi v povezavi s protivladnimi protesti in mu očital, da tožilstvo zanemarja svojo zakonsko vlogo in navaja, da bo Šketa odgovoren za stopnjevanje spodbujanja k nasilju. Ocenil je, da državno tožilstvo dogajanje spremlja pasivno, v nekaterih primerih ga posredno celo vzpodbuja.

O pismu je poročal današnji Dnevnik, v celoti pa ga je nato na Twitterju objavil Janša. Šketa je danes potrdil, da je pismo prejel in nanj tudi odgovoril. V izjavi za medije je izpostavil nekaj poudarkov iz svojega odgovora.

Med drugim je dejal, da tudi sam že več let opaža, da se v javnem diskurzu pojavlja vse več nestrpnosti, sovražnosti in grobosti. “Državni tožilci sicer nismo tisti, ki bi mogli odločilno vplivati na družbeno klimo in ustrezno visoko odgovornost za izbiro besed pri javnem izražanju, saj je kazenska zakonodaja tisto skrajno sredstvo za zavarovanje družbe pred najbolj nevarnimi dejanji,” je navedel. Ob tem je izpostavil delovanje delovne skupine glede obravnave problematike kaznivega dejanja.

Poudaril je, da so državni tožilci skladno z zakonodajo pri svojem delu samostojni in neodvisni, vezani na zakon in ustavo ter splošna načela mednarodnega prava. “To zakonsko določbo spoštujem in državnim tožilcem v posameznih zadevah nikoli ne dajem usmeritev, navodil ali kakorkoli drugače posegam v njihovo odločanje,” je zapisal Šketa.

Izpostavil je tudi na rimsko listino o evropskih pravilih in načelih za tožilce, ki poudarja, da morajo biti državni tožilci pri sprejemanju odločitev avtonomni in izvajati svoje dolžnosti brez zunanjih pritiskov oziroma vmešavanja ob upoštevanju načel delitve oblasti in odgovornosti.

“Državno tožilstvo je bilo in bo tudi v prihodnje zavezano k ažurnemu in strokovno argumentiranemu odzivanju na vsa tista ravnanja, ki so z zakonom določena kot kazniva zato, ker so v nasprotju s splošnim družbenim sistemom vrednost in norm. S takšnim ravnanjem izpolnjujemo svoje poslanstvo in prispevamo k utrjevanju vladavine prava v naši državi,” je prepričan Šketa.

Spomnil je na letna poročila o delu državnih tožilcev, ki po njegovih navedbah kažejo, da tožilci obravnavajo primere sovražnosti in spodbujanja nasilja, kažejo pa tudi, da se za pregon odločijo le takrat, ko presodijo, da so dejansko izpolnjeni zakonski znaki posameznega kaznivega dejanja.

Janša je v dopisu izpostavil tudi nekaj povezav na spletna mesta, za katere je ocenil, da vsebujejo objave očitnih kršitev ustave in zakona z znanimi storilci. Šketa je premierjevo opozorilo odstopil v reševanje pristojnemu državnemu tožilstvu.

Pismo predsednika vlade so po poročanju Dnevnika v ponedeljek obravnavali tudi na državnotožilskem svetu, nanj se bodo predvidoma javno odzvali prihodnji teden.

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič pa je danes poudarila, da so organi odkrivanja in pregona pri svojem delu samostojni.

Da mora tožilstvo svojo nalogo pregona opravljati popolnoma neodvisno od kakršnegakoli političnega pritiska, so poudarili tudi v uradu predsednika republike.