Nedavna pozeba je velika naravna nesreča, za marsikoga tudi katastrofa. V Sloveniji bi lahko škoda presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče. Zato je treba izvesti vse postopke za ugotovitev realne škode, se je po današnjem ogledu posledic pozebe v Prekmurju s kmeti strinjal kmetijski minister Dejan Židan. "V tem trenutku je prezgodaj govoriti o končnem odzivu države, ker ocene realne škode še nimamo, ta bo znana šele čez nekaj tednov, pač pa le ocene poškodb, in takrat bomo lahko govorili o vseh možnih ukrepih. Naš resen namen pa je, da kmetijam pomagamo," je po ogledu prizadetih sadovnjakov, vinogradov in njiv s koruzo povedal Židan. Po besedah direktorja soboške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Franca Režonje je škoda v Pomurju zelo velika. Največ škode je polarna fronta, ki je minuli teden zajela Slovenijo, v sredo pa je presenetilo tudi močno sneženje, povzročila na trajnih nasadih, sadovnjakih in vinski trti, na poljščinah, oljnih bučah, krompirju in koruzi. Za pravo oceno pa bo najverjetneje potreben popis po lokalnih skupnostih, je dejal Režonja. Zanimivo je, da so vinogradi poškodovani le do nadmorske višine okoli 230 metrov, škoda pa je različna, ponekod se bo poznala več let. Na šestih hektarjih sadovnjakov družine Letina pri Selu bodo na primer ostali brez 60 odstotkov pridelka, za preostale površine pa še ni jasno, koliko si bo drevje opomoglo. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je po ogledu dejal, da je škoda največja v vzhodnem delu države, od Posavja in Štajerske do Pomurja, kjer so veliki nasadi sadja in vinogradov, tu pa je bilo ob zmrzali tudi za dve stopinji Celzija bolj hladno. Ocen zaradi težav s snegom na Gorenjskem še ni, tudi Zupančič pa se zavzema za realno in pošteno oceno škode. Prag 2,5 milijona evrov je po njegovem izhodišče, da ne bi zamudili kakšnega postopka, saj moramo ob veliki naravni nesreči ravnati odgovorno. Iz ormoško-ljutomerske vinske kleti P&F Jeruzalem pa