Hrvaški strokovnjaki z zagrebške fakultete za gradbeništvo so v sodelovanju z evropskimi kolegi pripravili pet različic ocene škode, izbrali pa so tisto, za katero menijo, da je najbolj realna. Ocenili so, da je škoda približno 42 milijard kun, je v oddaji Dobro jutro Hrvatska na hrvaški televiziji (HTV) pojasnil minister.

Potrdil je, da se končuje priprava posebnega zakona za popotresno obnovo. Med drugim je povedal, da bodo začeli graditi stanovanjske bloke za tiste, ki so morali zaradi potresa zapustiti svoje domove. Ko bodo ljudem zagotovili vrnitev v njihove obnovljene domove, bodo stanovanja namenili za namestitev študentov, je napovedal Štromar.

Po obnovi stanovanjskih objektov bodo sledila obnovitvena dela na šolah, bolnišnicah in drugih ustanovah. Denar za popotresno obnovo bodo delno zagotovili iz državnih rezerv, za pomoč bodo zaprosili Evropske unijo in Svetovno banko. Predvidena je tudi donatorska konferenca, je še povedal Štromar.

Hrvaški strokovnjaki ocenjujejo, da bo prenova mesta potekala več desetletij. Največ škode v hrvaškem glavnem mestu je v središču mesta, kjer so številne stavbe starejše od sto let. Poleg stanovanjskih poslopij so ta številne ustanove z neprecenljivo kulturno in zgodovinsko vrednostjo.

Številni Zagrebčani so jezni na mestno upravo na čelu z županom Milanom Bandićem, ker nekateri med njimi niti mesec dni po potresu še nimajo plina in tople vode, predvsem zaradi uničenih dimnikov. V središču mesta tudi še niso odstranili vseh ruševin.

V potresu marca letos je v Zagrebu umrla 15-letnica, več sto prebivalcev je moralo zapustiti svoje v potresu poškodovane domove. Seizmografi so po prvem najmočnejšem potresu v zadnjem mesecu na območju Zagreba zabeležili še več kot tisoč manjših potresnih sunkov.