Natančnega podatka o tem, koliko od prijetih in ne vrnjenih tujcev je zaprosilo za mednarodno zaščito v Sloveniji, ni mogoče podati, saj se statistični podatki po teh kriterijih ne vodijo. Predvidevajo, da je velika večina teh oseb podala prošnjo za mednarodno zaščito, sicer vlada pojasnjuje poslancu SDS Vinku Gorenaku na njegovo pisno poslansko vprašanje. Od 908 oseb, ki so zaprosile za mednarodno zaščito, jih je po evidencah 548 samovoljno zapustilo azilni dom oziroma njegove izpostave.
Ob tem so dodali, da pravico do mednarodne zaščite v Sloveniji ureja zakon o mednarodni zaščiti, ki med drugim določa tudi, da se nezakonit vstop državljana tretje države ali osebe brez državljanstva v Slovenijo, v primeru, da je ta pred uradnimi organi izrazil namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, ne obravnava kot nezakonit prehod državne meje.
Zakon o mednarodni zaščiti določa še, da vlagatelj namere ne sme biti odstranjen iz Slovenije do vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Prosilec za mednarodno zaščito pa ima od vložitve prošnje do izvršljivosti odločitve pristojnega organa o prošnji pravico do prebivanja v Sloveniji.
Kot so še pojasnili, ministrstvo za notranje zadeve nima podatka o številu tistih, ki so bili v tretjo državo vrnjeni zaradi negativno rešene prošnje za mednarodno zaščito, saj teh podatkov ne vodi ločeno. Skupno pa je bilo v obdobju od 12. marca do 17. decembra 2016 v tretje države vrnjenih 170 tujcev, ena oseba pa v drugo državo EU. V tem obdobju so druge države v Slovenijo vrnile 354 oseb, med njimi 36 slovenskih državljanov. 54 tujcev je bilo v Slovenijo vrnjenih v okviru t. i. dublinskega postopka. Ostali so bili v Slovenijo vrnjeni na podlagi dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu in drugih pravnih osnov, je navedla vlada.
V odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Čuša (SDS) je vlada poudarila, da nudenje zaščite beguncem pomeni spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic ter humanitaren in solidaren odnos države ali skupnosti držav do dogajanja v svetu in civilistov, ki so se znašli v oboroženih spopadih oziroma so v izvorni državi preganjani.
Slovenija je sprejemnica Ženevske konvencije o beguncih, ki skupaj s še nekaterimi konvencijami predstavlja temelje pravil mednarodnega humanitarnega prava. Ženevska konvencija kot univerzalni sporazum določa, kdo je begunec, definira pravice in dolžnosti beguncev in njihovih držav gostiteljic, so izpostavili na vladi.
Pojasnili so še, da vsakega tujca, ki nedovoljeno vstopi v državo, policija kaznuje zaradi kršitve 12. člena zakona o tujcih z globo v višini 500 evrov. Tujca se sicer v skladu z mednarodnimi oziroma dvostranskimi pogodbami vrača v državo, iz katere je prišel. Slovenija ima z vsemi sosednjimi državami podpisan dvostranski sporazum o izročitvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito, so še pojasnili.
