Sturgeonova predvideva, da bo glasovanje o neodvisnosti Škotske potekalo “v začetku” naslednjega štiriletnega sklica škotskega parlamenta. Škotska nacionalna stranka (SNP), ki jo vodi, bi zmago na volitvah namreč lahko razumela kot mandat za razpis novega referendum o neodvisnosti, poroča Reuters na spletni strani.
Na referendumu leta 2014 so Škoti zavrnili odcepitev od Združenega kraljestva s 55 odstotki. Vendar premierka trdi, da so se okoliščine z odhodom Združenega kraljestva iz Evropske unije (brexit) bistveno spremenile. Škoti so namreč dve leti kasneje na referendumu o brexitu z 62 odstotki glasov podprli obstanek Združenega kraljestva v uniji.
Sturgeonova je že večkrat ponovila zahtevo za nov referendum o neodvisnosti, a britanska vlada to vztrajno zavrača. Britanski premier Boris Johnson vztraja, da je bila odločitev sprejeta in da novega referenduma ne bo dovolil.
Zadnjih 14 javnomnenjskih raziskav je sicer pokazalo, da Škoti podpirajo neodvisnost; za bi glasovalo med 51 in 59 odstotka vprašanih. V obdobju med letoma 2017 in 2019 pa so raziskave pokazale, da Škoti nasprotujejo odcepiti od Združenega kraljestva.
Če bi na Škotskem izvedli še en referendum o neodvisnosti in bi se Škoti odločili za neodvisnost, bi bil to največji šok za Združeno kraljestvo od irske neodvisnosti pred stoletjem, poroča Reuters.
Da je največja grožnja za enotnost države premier Johnson, pa je danes ocenil valižanski premier Mark Drakeford. “Premier je tisti, ki največ prispeva k razpadu Združenega kraljestva,” je Drakeford dejal za nemško tiskovno agencijo dpa. Odnos konservativne vlade Johnsona do močnih parlamentov v Walesu, na Škotskem in na Severnem Irskem je sovražen, je opozoril.
Premier Johnson je pred kratkim, zlasti v zvezi s škotskimi prizadevanji za neodvisnost, dejal, da je prenos pomembnih pravic v posamezne parlamente – “devolucija”, uvedena pred 20 leti – “nesreča” in “največja napaka” nekdanjega premierja Tonyja Blaira.
Kritiki Johnsonu očitajo, da želi krizo v času pandemije izkoristiti za krepitev centralne vlade v Londonu v odnosu do oblasti na Škotskem, Severnem Irskem in v Walesu.