Do smučarskih poškodb prihaja tudi zaradi porasta števila obiskovalcev na belih strminah in novih tehnik smučanja, pa tudi zaradi slabe ozaveščenosti, predrznosti in neprevidnosti. Tveganje za hujše poškodbe je na belih strminah namreč precejšnje, a ga je v kombinaciji z zaščitno smučarsko opremo, varnim smučanjem in upoštevanjem pravil mogoče zelo zmanjšati, svetujejo na policiji.
V minulih dneh več nezgod na smučiščih
Na urgenci Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so v minulem koncu tedna obravnavali 48 poškodovanih smučarjev. Od septembra 2018 do danes so obravnavali 655 smučarjev in 71 deskarjev, v enakem obdobju prejšnje sezone pa 705 smučarjev in 67 deskarjev. Na leto pogledajo okoli 65.000 poškodovancev, smučarji pa predstavljajo okoli 1,5 odstotka obravnavanih poškodovanih.
Nesreče na belih strminah so v minulih dneh obravnavali tudi gorenjski policisti. Na smučišču Krvavec sta v ponedeljek dopoldne trčila smučarja in si poškodovala glavi. Prvo pomoč so jima na kraju dogodka nudili reševalci na smučišču, posredoval pa je tudi helikopter Slovenske vojske, ki je enega smučarja prepeljal v jeseniško bolnišnico, drugega pa so tja pripeljali z reševalnim vozilom.
Vojaški helikopter je v ponedeljek popoldne posredoval tudi v občini Bovec, kjer je izven urejenih prog na Kaninu padel deskar, 28-letni državljan Češke, in se poškodoval. Pri reševanju so najprej posredovali reševalci na smučišču, ki so poškodovancu nudili prvo pomoč, ga oskrbeli in pripravili za prevoz s helikopterjem. Helikopter je v spremstvu dežurne ekipe deskarja poškodovanca prepeljal v jeseniško bolnišnico.
Iz Policijske uprave Nova Gorica so sporočili, da se je deskar izven urejenih smučišč peš, brez ustrezne zimske opreme za gibanje v gorah, z 2200 metrov povzpel na 2450 metrov nadmorske višine. Med vzponom je imel obute čevlje za deskanje na snegu, derez pri hoji ni uporabljal, nosil pa je zaščitno čelado. Na vrhu je deskarju zdrsnilo in začel je nenadzorovano drseti približno 120 metrov globoko prek skalnatih previsov in se ustavil v globeli. Poškodoval si je glavo in hrbtenico.
Slabše pa je za hrvaškega deskarja končala nedeljska rekreacija na Krvavcu. Deska mu je namreč zdrsnila čez steno, zato je zapustil zavarovano območje smučišča in jo šel iskat. Pri spuščanju po zelo spolzki in strmi snežni grapi je zdrsnil čez prepadno steno in zaradi poškodb umrl.
Po pomoč na urgenco poškodovani smučarji kar sami, hude poškodbe redke
Kot je za STA pojasnil namestnik vodje urgentnega kirurškega bloka ljubljanskega UKC Uroš Tominc, so resne smučarske poškodbe – hujše poškodbe glave, vratne hrbtenice, prsnega koša in trebuha – sicer zelo redke. Na ljubljanski urgenci najpogosteje obravnavajo blažje poškodbe, kot so odrgnine glave, zapestja, prsnega koša in spodnjih okončin. Bolj resne pogoste poškodba pa so poškodbe kolena, predvsem kolenskih vezi, zgornjega dela golenice, relativno veliko je tudi poškodb ramenskega obroča, na primer zlomov nadlahtnic, ključnic in izpahov ram.
Poškodovanci po besedah Tominca pomoč večinoma poiščejo sami še isti ali naslednji dan, huje poškodovane pa pripelje reševalna služba. Pogosteje se na belih strminah poškodujejo mlajši moški do 45 let, so pa tudi že oskrbovali smučarje, starejše od 70 let. Prisotnosti alkohola sicer ne preverjajo rutinsko, razen če je poškodovanec očitno opit. Kot je še dejal Tominc, nima občutka, da bi alkohol pri smučarskih nezgodah prisoten zelo pogosto, v nekaterih primerih pa zagotovo je.
Na smučišče z ustreznim znanjem in zaščitno opremo
Policisti ob tem opominjajo, da je smučanje pod vplivom alkohola ali drog prepovedano, poleg tega pa “skrajno neodgovorno in nevarno za lastno življenje in življenje drugih na smučišču”. Med pravili, ki jih velja upoštevati, so policisti spomnili tudi na to, da je zaščitna smučarska čelada obvezna za otroke do dopolnjenega 14 leta, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za odrasle.
“Čelada v vsaj 50 odstotkih zmanjša možnost hujše poškodbe glave ob udarcu v glavo. Uporabo čelade vsekakor svetujemo,” je poudaril Tominc, ki opaža, da so na smučiščih tisti brez čelade že zelo redki. Vse več jih tudi uporablja zaščito za hrbet, ki do neke mere zaščiti pri neposrednem udarcu v hrbet. Ne zaščiti pa na primer pri nesrečah, ki so pri smučanju pogostejše, torej pri padcih z višine zaradi skokov ali padcev na glavo. Opozoril je tudi, da vedno več smučarjev med smuko posluša glasbo, kar moti pozornost in spremljanje dogajanja na smučišču.
Policisti smučarje pozivajo, da hitrost in način smučanja prilagodijo svojim izkušnjam, telesni pripravljenosti, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram. Posebej pozorni naj bodo na otroke in smučarje ali deskarje novince, smučajo pa naj le na označenih in urejenih smučarskih progah. Kdor ne smuča, naj za hojo uporablja le rob smučišča in naj ne hodi po smučarski progi. Pri nesreči pa je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu.
