Žična in panelna ograja na slovenski meji s Hrvaško sta rasli hitro. Podobno hitro, a še bolj nenavadno, pa je država “začasne tehnične ovire” nabavljala. Ker je neznank in nasprotujočih si dejstev v zgodbi o nabavi vedno več, bodo v stranki Zavezništvo ponovno sklicali parlamentarno komisijo za nadzor javnih financ, je danes napovedala predsednica stranke Alenka Bratušek. Vlado je pozvala, da z gradiva o ograji umakne oznako tajnosti, saj razlogov zanjo zdaj, ko vemo, kje ograja poteka in koliko je je, ni več. “Obstaja utemeljen sum, da je nekdo zlorabil sredstva, da je preferiral točno določenega dobavitelja,” ob večmilijonskem poslu države opozarja Bratuškova. 120 kilometrov varnostne zaščitne ograje v vrednosti do 1,8 milijona evrov je nabavila država. 370 kilometrov žične in 20 kilometrov panelne ograje, katerih ocenjena vrednost je znašala do 7,2 milijona evrov, je nov izdatek države. 250 tisoč evrov je podjetje Minis dobilo brez dodatnih ponudb in ponudb drugih podjetij. Kdo je že vedel za razpisne pogoje? Kaj vse je sporno? Eden izmed razpisnih pogojev v začetku procesa je zahteval dobavo pet tisoč kolobarjev žične ograje v enem tednu, kar je skorajda nepredstavljivo. “Ali je nekdo že vnaprej vedel, da bo treba ograjo dobaviti v enem tednu, ali pa ni bila dostavljena v enem tednu, ampak postopno, zaradi česar bi morala biti cenejša,” je generalni sekretar Zavezništva Jernej Pavlič prepričan, da je zgodba v obeh primerih sumljiva. Cena izbrane panelne ograje je znašala skoraj 99 evrov za meter, skupaj z vijaki in postavljanjem, po informacijah stranke Alenke Bratušek, pa je imela država na mizi tudi cenejše ponudbe. Eden izmed razpisov se je zaključil 1. marca, zavod za blagovne rezerve, ki je v pristojnosti gospodarskega ministrstva, pa je še naprej zbiral ponudbe, našteva Pavlič in doda, da so šele 18 dni po zaključku razpisa nekatere prijavljene povabili na izobraževanje o internem postopku, torej so jih izobraževali, kako se prijaviti na razpis. “Kdaj
