Tina Maze nas v Söldnu pričaka nasmejana, za intervju namenjenih deset minut brez težav raztegne na petnajst. Pa čeprav za nami čaka cela gruča drugih novinarjev. Tina, za vami je dan D. Razglasili ste svojo odločitev o koncu kariere, odvrgli ste breme z ramen. Ste zdaj kaj lažji? “Oddahnila sem si, da sem izpeljala to stvar, ki ste jo vsi pričakovali. Ta odločitev je tako dolgo časa zorela v meni, da se z njeno javno razglasitvijo zame ni kaj drastično spremenilo. Morda bolj za vas. Bila je le obveznost, ki sem jo čutila do novinarjev, navijačev, do ljudi, ki me spremljajo. Zdelo se mi je pošteno, da končno izvedo, kako in kaj.” Ste že dolgo vedeli, kakšna bo odločitev, torej slovo na Zlati lisici? Kdaj je padla kocka? “Zelo dolgo nisem vedela, kako bom stvar izpeljala. Še zdaj tega ne vem. Na določene stvari se je treba pripraviti. Želje so takšne, kot so. Ne vem … Lahko mi jutri pade opeka na glavo. Ne moreš predvidevati teh stvari, da bo vse potekalo tako, kot si želiš. Imaš pa vizijo, kako naj bi bilo.” V smučarskih krogih ocenjujejo, da je bila vaša tiskovna konferenca celo rekordno obiskana, kar se vašega športa tiče … “Velika zahvala za to gre tudi novinarjem, fotografom in vsem, ki so sledili moji karieri.” Odločitev, da se po več kot letu dni premora poslovite na tekmi, sicer ni neobičajna. A običajno na takšnih tekmah smučarji celo pot mahajo občinstvu, marsikdo si nadene starinsko opremo, gre za nekakšen revijalni nastop. Vi boste tekmovali za zmago. To pa je unikatno. Kaj lahko sploh pričakujemo? “Tudi jaz se to sprašujem. (Smeh.) Skupaj se bomo spraševali do Maribora. A jaz sem trenirala, lani sem smučala, snemala film o smučanju, vozila med količki … Vse te stvari mi gredo v prid. Res pa je, da nisem tekmovala. A ko pridem na sneg, imam občutek za čas v glavi. Vem, kako se tej stvari streže. Pred kratkim sem bila prvič letos na snegu, vse skupaj pa je bilo precej dobro, hitro, obetavno. Resda je bil sneg ugoden za mojo prvo smuko. Ne vem … Hitro se
