Damjan Mandelc z oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je za STA pojasnil, da so se v krogu sociologov in sociologinj dogovorili, da skušajo prispevati odziv na dogajanje v Kataloniji. V tej luči so sestavili tudi peticijo, k podpisu katere vabijo vse državljanke in državljane.
Pobudniki peticije so se sicer odločili, da bo ta nadstrankarska, zato so njeno besedilo poslali tako tistim, ki so sodelovali pri slovenski osamosvojitvi, kot tudi ljudem, ki so danes vidnejši predstavniki javnega življenja. “Odziv je bil izjemno pozitiven,” je ocenil Mandelc.
Med dosedanjimi podpisniki so tako nekdanji predsednik republike Milan Kučan, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, sociologinja Spomenka Hribar, filozof Tine Hribar, teolog Edvard Kovač, pravnik Ciril Ribičič, evropski poslanec Ivo Vajgl, pevec Vlado Kreslin, igralec Boštjan Gorenc Pižama in še mnogi prepoznavni obrazi z različnih področij družbenega življenja.
V peticiji izražajo pretresenost nad nasiljem, ki so ga španske oblasti izvajale nad Katalonkami in Katalonci na dan referenduma, ki ga je izglasoval demokratično izvoljeni katalonski parlament. Edini “zločin”, ki so ga ti ljudje storili, je bil, da so želeli svobodno izraziti svojo voljo in neposredno odločati na referendumu, ki je najvišja oblika neposredne demokracije. “Vsakršno nasilje oblasti nad državljankami in državljani je zavržno in strahopetno,” poudarjajo podpisniki.
Po njihovem mnenju nobena ustava, ki jo sprejme politična večina v določenem družbeno-političnem trenutku in kontekstu, ne more poteptati pravice narodov, da sami odločajo o svojem političnem položaju in oblikah socialnega, ekonomskega in kulturnega razvoja.
V peticiji prav tako izražajo občudovanje in podporo nenasilnemu odporu Kataloncev. Ti v boju niso sami, saj tudi “slovenske državljanke in državljani nismo pozabili podpore katalonskega naroda, ko smo leta 1991 pričakovali mednarodno podporo ob osamosvajanju in vzpostavljanju naše lastne državnosti”.
Zato podpisniki peticije pozivajo predsednike Evropske sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, da “nedvoumno obsodijo nasilje španskih oblasti nad Katalonkami in Katalonci ter ustrezno ukrepajo zoper špansko vlado”. Prav tako institucije EU pozivajo, da storijo vse, da pride do dialoga med španskimi in katalonskimi oblastmi ter priznajo izid referenduma.
Z apelom se po besedah Mandelca obračajo tudi na slovensko oblast, torej na predsednike države, vlade in parlamenta, naj odločneje obsodijo nasilje, ki se je zgodilo v Kataloniji. “Naj vendarle podprejo, zavoljo zgodovinskega spomina in moralnega dolga, ki ga ima Slovenija do Katalonije, njihovo pravico do samoodločbe,” je pojasnil Mandelc.
