Kategorija: Okolje Fri, 10 Nov 2017 10:00:00 +0100 Ljubljana – V belgijskem Gentu, ki je po velikosti podoben Ljubljani, so v raziskavi našteli 500 skupnostnih projektov, njihovo število pa se hitro povečuje. Tudi zato so si prislužili podporo mestne uprave, ki jih želi povezati.»Več je skupnostnih projektov, več je koristi za vse nas,« pravi Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, ki je skupaj s Focusom in Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij organizirala konferenco Dovolj za vse, od besed k dejanjem. »Skupnostno upravljanje življenjskih virov pomeni, da skupaj, participatorno upravljamo vire, ki jih imamo v lokalnem okolju, do okolja vzdržen, sonaraven način,« pojasni Brecljeva. Včasih smo pri nas imeli zadruge, zadnje čase pa tudi pri nas vznikajo skupnostni projekti. »Njihovo pravilo je, da rastejo od spodaj navzgor, izhajajo namreč iz potrebe skupnosti, koordinatorji pa so nevladne organizacije, civilne iniciative, krajevne skupnosti ali …
Skupnostne prakse predvsem za varovanje okolja
- hudo
- Delo
- 10 novembra, 2017
Kategorija: Okolje Fri, 10 Nov 2017 10:00:00 +0100 Ljubljana – V belgijskem Gentu, ki je po velikosti podoben Ljubljani, so v raziskavi našteli 500 skupnostnih projektov, njihovo število pa se hitro povečuje. Tudi zato so si prislužili podporo mestne uprave, ki jih želi povezati.»Več je skupnostnih projektov, več je koristi za vse nas,« pravi Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, ki je skupaj s Focusom in Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij organizirala konferenco Dovolj za vse, od besed k dejanjem. »Skupnostno upravljanje življenjskih virov pomeni, da skupaj, participatorno upravljamo vire, ki jih imamo v lokalnem okolju, do okolja vzdržen, sonaraven način,« pojasni Brecljeva. Včasih smo pri nas imeli zadruge, zadnje čase pa tudi pri nas vznikajo skupnostni projekti. »Njihovo pravilo je, da rastejo od spodaj navzgor, izhajajo namreč iz potrebe skupnosti, koordinatorji pa so nevladne organizacije, civilne iniciative, krajevne skupnosti ali ...