Informacjie o alergenih so pogosto nepopolne oziroma pomanjkljive, čeprav že minimalna količina alergena pri bolniku lahko sproži hudo reakcijo, ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so tokrat pozornost usmerili na slaščičarne. Alergijske bolezni so v porastu. Ocene kažejo, da je v razvitem svetu na hrano alergičnih med 2 in 10 odstotki ljudi. Učinkovitega zdravila za alergijo na hrano ni, bolnikom preostane le, da se alergenom popolnoma izogibajo. “Sliši se enostavno, a žal ni tako, svojevrsten izziv postane prehranjevanje izven doma. To se je potrdilo tudi na primerjalnim ocenjevanjem, na katerem so strokovnjaki iz MIPORja, ob podpori ministrstva za gospodarski razvoj, preverili, na kakšen način slaščičarne na prodajnem mestu navajajo alergene, kako dobro je osebje v slaščičarni podučeno o alergenih in kako osebje skrbi, da ne pride do navzkrižne kontaminacije zaradi rabe istih kuhinjskih pripomočkov, ki je bil izveden v 16 slaščičarnah v šestih mestih po Sloveniji,” pojasnjujejo pri ZPS. Ugotovitev? Prav nobena od slaščičarn ni dobila ocene zelo dobro, oceno dobro so dobile le 3, vse ostale pa oceno pomanjkljivo oziroma nezadovoljivo. Igor Napast”> Igor Napast “Zakonodaja določa, da morajo biti podatki o alergenih navedeni čitljivo in na dobro vidnem mestu na vsaj enem od mest, kjer so nepredpakirana živila na voljo oz. kjer je ponudba jedi predstavljena (npr. jedilni list, pano, plakat, ekran),” je poudarila Nika Kremić iz MIPORja in dodala: “Nad rezultatom pregleda slaščičarn smo razočarani. Čeprav lahko alergije na hrano resno ogrozijo zdravje ali celo življenje posameznika in čeprav je zakonodaja na tem področju relativno dobro urejena, nobena od slaščičarn ni dobila ocene zelo dobro.” V slaščičarno so se odpravili kot običajni potrošniki, s predpostavko, da imamo eno od alergij na hrano, recimo na sojo ali mleko). Oseba s katero koli alergijo verjetno nima ne potrebe ne želje, da bi s tujci delila informacije o svojem zdravstvenem st
