Najštevilčnejši obisk slovenskih navijačev na športnih prireditvah v tujini v zadnjih 17 letih – odkar je na tekmo nogometnega Eura 2000 proti Španiji v Amsterdamu odpravilo 10.000 navijačev – je bil dodatno poglavje slovenske pravljice na tem prvenstvu. Hkrati pa več kot primeren način proslavitve največjega uspeha slovenskega ekipnega športa v zgodovini.

Če je bilo na preteklih tekmah Slovenije v istanbulski dvorani približno tisoč slovenskih navijačev, je ta števila krepko naraslo za finale. Skoraj šest tisoč naj bi jih tako prispelo v Istanbul od petka dalje z različnimi oblikami prevoza, okoli tri tisoč samo v nedeljo s posebej organiziranimi letalskimi prevozi.

V ključnih trenutkih tekme so pokazali pravi pomen izraza “šesti mož”. Tako so se v zadnji četrtini, ko se je slovenska ekipa borila brez dveh najpomembnejših igralcev, Srbi pa so izbrisali zaostanek osmih točk, namesto z zaskrbljeno tišino odzvali z bučnim navijanjem, ki je reprezentanci pomagal dati nov zalet.

Slovenski navijači so poleg bučnega navijanja poželi tudi pohvale domačinov za izredno vzdušje, ki so ga ustvarili na različnih krajih največjega turškega mesta. Večina si je čez dan vzela nekaj časa za ogled znamenitosti, nato pa se zbrala v navijaškem središču v marini Atakoj.

Med temi je bila tudi Petra iz Ivančne Gorice, ki je skupaj s prijatelji priletela v nedeljo. “Noro vzdušje je tu, vse skupaj je res nepozabno,” je povedala.

Vzdušje v slovenskem središču je pritegnilo tudi mnoge mimoidoče domačine, ki so se dogajanju pridružili s skandiranjem “Slovenija, Slovenija” ter s hupanjem in poskakovanjem. Tudi na drugih točkah po mestu so se domačini z veseljem pridružili slovenskemu veselju. Več gostincev jih je hvalilo na vsa usta.

Gostoljubni domačini in veličastno mesto pa ni pustilo ravnodušnih niti slovenskih navijačev, ki so izražali občudovanje nad Istanbulom. “To je res za videti, tega si ne moreš predstavljati, dokler ne vidiš s svojimi očesi,” je povedala Sandra iz Maribora.

Svoj delež vzorni navijaški zgodbi so dodali tudi srbski navijači. Stiki med obema skupinami so potekali v prijateljskem vzdušju, s pravo dozo dobronamernega zbadanja in izražanja spoštovanja. Skupaj so se fotografirali, poskakovali, se celo poljubljali in izmenjevali pijačo. Slovencem je ostalo nekaj piva, Srbi pa so imeli na zalogi bolj močne, konkretne priboljške.

Kot je povzel tudi Slobodan iz Beograda: “Navdušen sem nad Slovenci tu. Že več let obiskujem športne prireditve povsod, ampak nikoli še nisem doživel takšnega prijateljskega odnosa. Vsa čast, bratje Slovenci.”