V Sloveniji najpogosteje posvojijo dve vrsti “odsluženih” hrtov, in sicer angleške hrte – greyhounde in španske hrte – galge. Prve vzrejajo za tekaške dirke na Irskem, v Veliki Britaniji, Avstraliji, Združenih državah Amerike in drugod, kjer so pasje dirke uveljavljene kot različica iger na srečo, galge pa Španiji vzgajajo za lov na zajce. Oboje je namenjeno človeški zabavi.
Kot je za STA povedala Urška Petek iz društva Hrtji svet Slovenije, je usoda obojih že tekom življenja, še bolj pa, ko odslužijo svojemu namenu in lastnikom niso več koristni, podobna. Dokler tekmujejo, so okrog 23 ur na dan zaprti v boksih, eno uro na dan jim namenijo za trening, po njenih besedah navadno bivajo v zelo slabih pogojih. Večina po nekaj mesecih ali letih konča na cesti, tudi z odrezanimi ušesi, da ni možno izslediti lastnika, ali pa jih evtanazirajo in odložijo na posebnih pasjih deponijah. “Le približno petina jih najde pot v posvojitev,” je izpostavila.
“Preko društva Hrtji svet Slovenije je bilo od ustanovitve leta 2009 posvojenih približno 340 hrtov, kar je približno 30 hrtov na leto,” je povedala Petkova. Ljudje večkrat zmotno menijo, da ti psi potrebujejo veliko gibanja, a so zelo različnih karakterjev, mnogokrat tudi umirjeni, je dejala.
Kljub temu pa potrebujejo redne sprehode in ljubeč dom, mnogokrat tudi veliko podpore, pomoči in pozornosti, da se socializirajo in prilagodijo na normalno življenje. V društvu spodbujajo, da hrti razen na poligonu ostanejo na povodcu, saj so jih vzgajali, da tečejo, ko zagledajo vabo.
Preko Društva za pomoč hrtom Slovenci na leto posvojijo povprečno 50 hrtov, je za STA dejala predstavnica društva Nina Žepič. Večina posvojenih je španskih hrtov. “Najbolj važno je, da vemo, od kod hrt prihaja, kaj se je okvirno z njim dogajalo in kakšen je značajsko. V prvih dneh je najbolj važno, da se mu zagotovi mirno okolje,” je dejala o oskrbi hrta po posvojitvi.
Dodala je, da živali večinoma zelo hitro po posvojitvi zaživijo normalno življenje, pri nekaterih pa se pojavi kakšna oblika plašnosti, na primer, da se bojijo palice ali moških. Takim lastnikom v društvu priporočajo strokovno pomoč, s katero lahko hrti hitro začnejo normalno živeti.
Pasje dirke so po svetu razširjene od dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko so se iz Združenih držav Amerike prenesle tudi v Evropo in nato močno pridobivale na priljubljenosti. V Sloveniji hrtov ne vzgajajo za lov ali dirke, nam najbližje pa še tekmujejo na Madžarskem. So pa ljubitelji hrtov zgroženi nad dejstvom, da je tudi pri nas zadnjih nekaj let možno staviti za pse, ki tekmujejo na pasjih dirkah.
