Slovenska čebelarska akademija bo delovala kot oddelek Kmetijskega inštituta Slovenije, delovala pa bo v Lukovici, kjer je tudi sedež Čebelarske zveze Slovenije, je po današnji seji pojasnil minister za kmetijstvo Židan.

“Namen akademije je, da odgovorimo na vsa povpraševanja iz tujih držav, da prenesemo naše znanje in kompetence drugim. To bomo začeli zdaj tržiti preko slovenske čebelarske akademije,” je še dodal.

Sama akademija se bo delno financirala iz proračuna, delno pa iz plačanih pristojbin. Kot je izpostavil Židan, bo vsa dejavnost, ki jo bodo koristili zlasti tujci, plačljiva. Polovico sredstev za njeno izgradnjo bo prispevalo ministrstvo za kmetijstvo.

Akademija je po ministrovih pomembna tudi zato, ker bo imela svoj programski odbor. Slednjega bodo sestavljali predstavniki kmetijskega inštituta, ljubljanske biotehnične fakultete in veterinarske fakultete ter mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

V odboru bodo sedeli tudi predstavniki srednjih šol, predstavnik kmetijskega ministrstva in ministrstva za izobraževanje, trije predstavniki čebelarske zveze in predstavnik javne čebelarske službe, je naštel.

Slovensko čebelarsko akademijo je sicer vlada ustanovila teden dni pred glasovanjem generalne skupščina ZN o razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel, za kar si prizadeva Slovenija. Kot je pojasnil Židan Slovenija računa, da bo slovenska ideja dobila zadostno podporo, saj smo zbrali 115 sopodpisnic, med njimi ZDA, Rusijo, Brazilijo in vse članice EU.

Na ministrstvu so se lotili tudi organizacije ministrskega srečanja o pomenu čebel, čebelarji pa bodo imeli po njegovih besedah strokovni mednarodni posvet.

Poleg čebelarske akademije sprememba zakona prinaša tudi druge novosti. Na podlagi poročila varuha odnosov v prehranski verigi so namreč ugotovili, da je treba zaostriti člene kazenske politike in jasneje definirati nedovoljene prakse. “Verjamemo, da bomo s tem prehransko verigo naredili bolj čvrsto,” je poudaril Židan.

Sprememba zakona opredeljuje tudi, kaj je začasno in občasno delo v kmetijstvu. Zaradi značilnosti intenzivnosti sadjarstva, hmeljarstva in vrtninarstva imamo dela, ki so sicer zelo intenzivna, vendar kratkotrajna, je pojasnil Židan. “Da to ne bi bilo več pogodbeno, temveč pravo delo, kjer se plačujejo prispevki. Uvajamo tudi pripravništvo v javnih službah za potrebe kmetijstva,” je dodal.