Poleg zagotavljanja splošno koristnih informacij o naravnih pojavih ter stanju naravnih virov na področju meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije bodo naloge enotne službe tudi zagotavljanje informacij s teh področij, ki služijo izvajanju drugih nalog države in številnim družbenim podsistemom, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak.

Analiza izvajanja teh nalog je po navedbah ministrstva pokazala velike podobnosti v metodah ter namenih in ciljih teh nalog, kar omogoča in narekuje njihovo združitev v enoten normativni okvir. Združitev je z vidika velikosti države tudi ekonomična, praksa pa kaže, da enotno izvajanje posameznih faz delovnega procesa na omenjenih štirih področjih povzroča tudi medsebojne sinergije in možnosti za njihovo dodatno optimiziranje.

Cilji delovanja enotne službe bodo trajno opazovanje in sistematično zbiranje podatkov, zagotavljanja večje varnosti ljudi in premoženja ter večja učinkovitost izvajanja državnih nalog za splošno koristne dejavnosti.

Za dosego teh ciljev zakon določa vsebino in obseg nalog državne službe, pristojnost za izvajanje službe, pravice in obveznosti izvajalca službe ter materialne pogoje za njeno izvajanje. Med zadnjimi so najpomembnejši njena infrastruktura, njen status in režim pravnega varstva.

Za izvajalca službe zakon določa Agencijo RS za okolje, ki že zdaj bdi nad temi področji. Novost je to, da bo po novem celovito in na novo urejena vsebina, ki je trenutno razpršeno urejena v več zakonih ali podzakonskih predpisih, v določenem delu pa sploh ni urejena.

Zakon predvideva nadomestitev zakona o meteorološki dejavnosti v celoti, do uskladitve pa tudi ureditev razmerja z zakonom o varstvu okolja in zakonom o vodah. Število predvidenih podzakonskih predpisov naj bi se ob tem zmanjšala s predvidenih 12 na enega, izvajanje meteorološke dejavnosti kot gospodarske dejavnosti ter poklica pa naj bi se popolnoma deregulirala.

Zakonu ni nasprotovala nobena od poslanskih skupin.