“Odločitev o okrepitvi zavezniške vojaške prisotnosti v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem je bila sprejeta lani na vrhu Nata v Varšavi,” je na Twitterju še zapisala vlada.

Kot poudarjajo na vladi, je okrepljena prisotnost Nata na vzhodu Evrope odgovoren in sorazmeren ukrep zavezništva ter izrazito odvračalno obrambnega značaja v podporo miru.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v izjavi za medije po seji vlade pojasnila, da se bosta z danes sprejeto namero seznanila odbora DZ za zunanjo politiko in za obrambo, nato pa bo vlada sprejela končni sklep.

Naloge, ki jih bodo v bataljonu opravljali slovenski pripadniki, so predvsem vaje in usposabljanje, premiki za zaščito lastnih sil ter druge mirnodobne aktivnosti, je povedala Katičeva. “Če bi bile želene kakršnekoli druge aktivnosti nemirnodobne narave, bi bila zopet potrebna nacionalna odločitev,” je pojasnila.

Napovedala je, da bo Slovenija v bataljonu predvidoma sodelovala od maja ali junija do konca leta 2019. Predvideni strošek za šestmesečno obdobje je 2,8 milijona evrov in je po besedah ministrice primerljiv z drugimi mednarodnimi operacijami in misijami.

Podrobnosti o tem, v katerih enotah bodo sodelovali slovenski pripadniki, naj bi bila znane v prihodnjih mesecih, je še povedala Katičeva.

Po nekaterih informacijah naj bi sodelovali v okviru enot za radiološko, kemično in biološko obrambo in naj bi bili nameščeni blizu Rige. Nosilno vlogo v bataljonu bo imela Kanada, ki naj bi prispevala okoli 450 vojakov, v njem pa naj bi poleg Slovenije in Latvije sodelovale še Italija, Španija, Poljska in Albanija.

Voditelji zveze Nato so julija lani na vrhu v Varšavi potrdili napotitev štirih bataljonov z okoli 4000 vojaki v Estonijo, Latvijo, Litvo in na Poljsko. Nato s krepitvijo vojaške navzočnosti na svojih vzhodnih mejah odgovarja na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija. ZDA bodo prevzele poveljevanje bataljonu na Poljskem, Velika Britanija v Estoniji, Kanada v Latviji in Nemčija v Litvi.