Oba zakonska predloga bodo v parlamentu obravnavali po nujnem postopku, kot je to tudi predlagala vlada ob sprejetju predlogov 18. oktobra.
Spremembe zakona o zemljiški knjigi, ki jih bo danes obravnaval odbor DZ za pravosodje, prinašajo predvsem novost, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ne bo več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom. Predlog zakona o spremembah zakona o zemljiški knjigi sicer spreminja zgolj 229., 231 in 232. člen zakona o zemljiški knjigi.
Spremembe zakona o morskem ribištvu, ki jih bo obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa bodo omogočile izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov zaradi izvajanja uredbe EU o skupni ribiški politiki v zvezi z obojestranskim dostopom ribičev do obalnih voda sosednje države, so utemeljili na vladi. Slovenski ribiči bi v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju. Ureditev naj bi se začela uporabljati z implementacijo arbitražne razsodbe.
Oba zakonska predloga sta del paketa štirih predlogov zakonov, ki jih je vlada sprejela sredi oktobra in ki jih Slovenija, kot poudarjajo na vladi, lahko sprejme samostojno, brez sodelovanja Hrvaške. V tem paketu sta še zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško ter posebni zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, v javnosti bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi.
Po pričakovanjih vlade naj bi bili ti zakonski predlogi potrjeni že novembra. Slovenija jih sicer sprejeti do 29. decembra, ko se izteče polletni rok po arbitražnem sporazumu za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev arbitražne razsodbe. Nato naj bi na vrsto prišli še preostali zakoni, ki niso nujno potrebni za implementacijo, in nekaj čez 30 podzakonskih aktov.