Komisija je tako Sloveniji poslala drugi opomin oz. obrazloženo mnenje, ker še ni ustrezno prenesla več določil iz direktive EU o zaščiti laboratorijskih živali. Iz Bruslja so tako sporočili, da je več določil slovenske zakonodaje glede tega nejasnih, nepopolnih in dvoumnih. Komisija ugotavlja tudi, da noveliranje zakonodaje na tem področju močno zamuja, saj je komisija Sloveniji prvi opomin izrekla že julija 2017.
Direktivo EU, ki je bila s ciljem boljše zaščite živali v laboratorijskih testiranjih sprejeta septembra 2010, bi morale članice v nacionalno zakonodajo sicer prenesti do novembra 2012. Če Slovenija ne bo ustrezno ukrepala v dveh mesecih od prejema drugega opomina, lahko komisija proti njej sproži postopek pred Sodiščem EU.
Komisija je Sloveniji, tako kot še Cipru, Grčiji, Luksemburgu, Portugalski, Romuniji, Španiji in Švedski poslala tudi obrazloženo mnenje, ker ni izpolnila obveznosti prenosa pravil EU o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje.
Članice bi morale direktivo, ki določa celovit regulativni okvir za dejavnosti in nadzor ustanov za poklicno pokojninsko zavarovanje, v nacionalno zakonodajo prenesti do sredine januarja letos, vendar pa omenjene članice še niso priglasile zahtevanih nacionalnih ukrepov. Če tega ne bodo storile v dveh mesecih od prejema obrazloženega mnenja, se komisija lahko odloči, da proti njim začne postopek pred Sodiščem EU.
Sloveniji, Bolgariji, Cipru, Franciji, Grčiji, Latviji in Romuniji pa so iz Bruslja poslali obrazložena mnenja, v katerih jih pozivajo, naj sprejmejo potrebne ukrepe za popoln prenos direktive o blagovnih znamkah. Prvi opomin so države prejela marca letos.
Ta je po pojasnilih komisije pomemben korak pri posodabljanju in nadaljnji uskladitvi evropske zakonodaje na področju blagovnih znamk in prinaša med drugim revidirano opredelitev blagovne znamke, prilagojeno digitalni dobi, nove razloge za izključitev registracije blagovne znamke, nova pravila o ponarejenem blagu v tranzitu ter nove določbe za uskladitev postopkov za blagovne znamke v članicah EU.
Direktivo bi morale članice v nacionalno zakonodajo prenesti do sredine januarja letos, omenjene države pa komisiji niso priglasile ukrepov za prenos direktive ali pa direktive niso v celoti prenesle v nacionalno zakonodajo. Tudi v tem primeru imajo na voljo dva meseca za ustrezno ukrepanje, sicer jim prav tako lahko grozi postopek pred Sodiščem EU.
Komisija je ob tem s prvim opominom Slovenijo, Dansko, Švedsko, Grčijo, Avstrijo, Luksemburg, Portugalsko, Slovaško in Hrvaško pozvala, naj nacionalno zakonodajo uskladijo z direktivo EU o presoji vplivov na okolje, ki zagotavlja, da se pred izdajo dovoljenja javni in zasebni projekti ocenijo glede na njihov vpliv na okolje.
Pri Sloveniji se glavne pomanjkljivosti, ki jih ugotavljajo v Bruslju, nanašajo na časovne okvire v čezmejnih postopkih, na odsotnost zahteve, da pristojni organi upoštevajo rezultate predhodnega preverjanja ali presoj vplivov na okolje ter na nepravilen prenos zahtev za prilagoditev parametrov spremljanja glede na naravo, lokacijo in velikost projekta ter na pomembnost njegovega vpliva na okolje. Slovenska zakonodaja po oceni komisije tudi ne zagotavlja zadostnih kazni za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu z direktivo o presoji vplivov na okolje.
Prvi opomin je 15 članic EU, med njimi Slovenija, prejelo tudi, ker sklano z zakonodajo EU o odpadkih komisiji niso na ustrezen način sporočile podatkov o doseženem napredku.
V skladu z direktivo o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih morajo članice komisiji v določenem obdobju po koncu zajetega leta npr. pošiljati poročila o uspešnosti pri zbiranju ter v poročilu navesti, kako so bili pridobljeni podatki, potrebni za izračun napredka pri zbiranju. Poleg tega morajo poročati o doseženih stopnjah recikliranja v vsakem koledarskem letu in o tem, ali so bile izpolnjene učinkovitosti recikliranja, ki jih zahteva direktiva.
Poleg Slovenije so opomine zaradi nepopolnega poročanja o ravnanju s temi odpadki za 2016 oz. 2017 prejele še Romunija, Bolgarija, Francija, Italija, Malta, Grčija, Švedska, Litva, Nizozemska, Španija, Madžarska, Irska in Portugalska.
Slovenija, tako kot Danska in Romunija, ni poslala niti poročil za 2015 in 2016 v skladu z direktivo o razgradnji izrabljenih motornih vozil.
