Analiza kaže, da se ženske redkeje pojavljajo med strokovnjaki za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), kjer predstavljajo eno od šestih oseb. Prav tako redkeje diplomirajo na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, kjer je v povprečju na tri diplomante ena ženska, so sporočili iz Bruslja.
So pa rezultati nekoliko bolj spodbudni v starostni kategoriji med 16 in 24 let, kjer je na digitalnem področju dejavnih le pet odstotnih točk manj žensk kot moških. Za prihodnja leta se v tej kategoriji nakazujejo dodatne spremembe trenda v korist žensk.
Te predstavljajo 52 odstotkov evropske populacije, samo 17 odstotkov pa jih ima delo v povezavi z IKT. V tem sektorju ženske ob tem zaslužijo skoraj 20 odstotkov manj od moških. Najuspešnejše države pri vključevanju žensk v digitalni sektor so Finska, Švedska, Luksemburg in Danska, najmanj pa Bolgarija, Romunija, Grčija in Italija.
Slovenija se je skupno uvrstila na deseto mesto. Najbolje se je odrezala na področju specializiranih znanj in zaposlenosti, kjer je zasedla tretje mesto, najslabše pa na področju uporabe interneta, kjer se je uvrstila na 19. mesto.
Med vsemi državami EU pa ima Slovenija največji delež diplomantk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, in sicer 20,5 na 1000 oseb v starosti od 20 do 29 let. Povprečje v EU znaša 13,1.
Kot je poudarila evropska komisarka za digitalno ekonomijo in družbo Marija Gabriel, je treba v celoti odkleniti potencial, ki ga imajo ženske na področju digitalnega gospodarstva. “Vlade, podjetja, izobraževalne ustanove in civilna družba morajo poskrbeti za konkretna dejanja, da bi spremenili trenutni trend,” je dodala.
Ugotovitve izhajajo iz prvega letnega pregleda stanja v zvezi z udeležbo žensk v digitalnem gospodarstvu, ki ga je objavila Evropska komisija. Pregled ocenjuje vključenost žensk v digitalna delovna mesta, kariere in podjetništvo na podlagi 13 kazalnikov na področju uporabe interneta, internetnih znanj ter specializiranih znanj in zaposlenosti.
