Kot so zapisali, Slovenija izraža zaskrbljenost zaradi čedalje večje militarizacije polotoka in naraščanja napetosti v Azovskem morju. Zato poziva k izogibanju dejanjem, ki bi vodila k poslabšanju že tako nestabilnih varnostnih razmer v regiji, in pričakuje, da bo ruska stran v skladu z mednarodnim pravom zagotovila neoviran prehod in svobodno plovbo skozi Kerško ožino.

Slovenija se pridružuje pozivom mednarodne skupnosti k izpustitvi priprte ukrajinske posadke in vrnitvi ladij, zajetih v incidentu na območju Kerške ožine 25. novembra lani, kot tudi k izpustitvi vseh ukrajinskih državljanov, ki so bili priprti in obsojeni v nasprotju z mednarodnim pravom.

Še posebej pa Slovenija izraža zaskrbljenost zaradi sistematičnih kršitev človekovih pravic na Krimskem polotoku, kot je dokumentirano v rednih poročilih Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, poudarjajo na zunanjem ministrstvu. Prebivalci polotoka se soočajo z omejevanjem temeljnih svoboščin, kot so svoboda izražanja, veroizpovedi ali prepričanja in pravica do mirnega zbiranja.

Kršitve vključujejo tudi nespoštovanje standardov poštenega sojenja in preganjanje krimskih Tatarov ter drugih etničnih in verskih skupnosti na polotoku. Slovenija poziva k doslednemu spoštovanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic. Pri tem je izjemnega pomena, da se mednarodnim mehanizmom za spremljanje človekovih pravic omogoči popoln, prost in neomejen dostop do Krimskega polotoka, so sporočili.

V soboto je minilo pet le od referenduma, na katerem je večina prebivalcev ukrajinskega polotoka Krim podprla priključitev k Rusiji. Čeprav mednarodna skupnost tega ni priznala, se je priključitev izvedla že dva dni kasneje. Odnosi med Moskvo in Zahodom so se nato močno zaostrili, dodatno pa se je zapletla tudi ukrajinska kriza.