Predsednik, v Slovenijo greste razpravljat o evropski prihodnosti. EU vidite kot jedro s koncentričnimi krogi. Kje v tej ureditvi vidite Slovenijo?

Veliko načinov je, ki jih lahko EU 27 izbere za napredek v prihodnjih letih, in številne sem v preteklosti že omenjal, ne le enkrat. Kateri koli način izberemo, verjamem, da obstajata dve krovni načeli, ki ju je treba spoštovati. Prvo načelo je enotnost 27 članic. Drugo načelo je enaka obravnava članic. Slovenijo vidim kot gonilno silo teh sprememb. O teh vprašanjih sem se že posvetoval z vašim premierjem in bela knjiga, ki sem jo predstavil danes, že nosi slovenski pečat, kot lahko vidite.

Kako nameravate uresničiti idejo o koncentričnih krogih? Evropa več hitrosti že obstaja, na primer schengen in evro ter doslej štirje projekti okrepljenega sodelovanja: čezmejne razveze, patent, davek na finančne transakcije in premoženjskih razmerjih med zakonci ali partnerji iz različnih članic unije. Nameravate spremeniti pogodbo in zrahljati pravila za okrepljeno sodelovanje ali kaj drugega?

Pravkar sem predstavil komisijino belo knjigo. Ta predstavlja niz različnih poti, ki jih lahko izbere združena EU 27. Razpon teh poti je: nadaljevanje pozitivne agende reform, ki jih že zdaj izvajamo; postopno ponovno osredotočanje EU samo okrog enotnega trga; omogočiti nekaterim članicam napredek na nekaterih področjih; storiti več in hitreje na omejenem številu področij ali iti naprej s polno hitrostjo ter na splošno deliti več moči, sredstev in odločanja.

Prezgodaj je govoriti o spremembi pogodbe. Najprej moramo izbrati pot, nato bomo našli način, da pridemo tja. Bela knjiga je začetek procesa, ne konec. Upam, da bo zdaj potekala iskrena in široka razprava.

Slovenija je prva, kjer želim razpravljati o tem. To ni naključje. Slovenija je ena najmanjših članic EU, a uteleša bistvo Evrope. Verjamem, da lahko Slovenija, ljudje in civilna družba, bistveno in pomembno prispevajo k tem razpravam ter lahko pomagajo konstruktivno oblikovati našo skupno vizijo za naslednja desetletja.

Januarja ste na Malti rekli, da bi morala EU ta mesec v Rimu posredovati zelo jasno sporočilo, da brexit ni konec evropskega projekta. Rekli ste tudi, da pesimizem ni nič novega, a da je novo to, da je to dejansko prvič, ko se EU sooča z razgradnjo. Kako močno vas skrbi, da bo brexitu sledila nadaljnja dezintegracija EU? Kako nevaren je brexit za EU?

Odločitev Velike Britanije za izstop iz EU je tragična. Vsi bomo obžalovali njihov odhod. A brexit je tudi priložnost za EU 27 članic, in to priložnost, ki jo po mojem prepričanju moramo izkoristiti. Na primer, ko gre za trgovino.

Ne vidim drugih držav, ki bi želele slediti Britancem. Enotnost Evrope je pogoj za stabilnost v svetu.

Pozneje ta mesec bo v Rimu 27 naših članic stalo z ramo ob rami v miru, solidarnosti in prijateljstvu, da obeležijo 60. obletnico Rimskih pogodb. To bo tudi “trenutek rojstva” EU 27 članic. Zdaj je naša priložnost, da oblikujemo novo vizijo naše prihodnosti v sestavi 27 članic.

Kako nevaren pa je Donald Trump za EU? Kaj menite o njegovi politiki? Bo konec maja vrh EU in ZDA v Bruslju?

Nisem še srečal Donalda Trumpa, a ga bom srečal v prihodnjih mesecih, ko bo potoval v Evropo. Svoje mnenje bom raje oblikoval po osebnem pogovoru s predsednikom Trumpom, kakor da govorim o njem, preden ga sploh srečam. Sem pa govoril po telefonu in tudi srečal sem se z njegovo številko 2, podpredsednikom Penceom. Njegova zavezanost čezatlantskemu odnosu se mi je zdela spodbudna.

Dobri čezatlantski odnosi niso le logična posledica zgodovine, temveč tudi nujnost za prihodnost. Svet potrebuje partnerstvo ZDA in Evrope. Zato si bomo še naprej prizadevali za to.

Obenem mora Evropa še naprej biti pozitivna globalna sila, kot smo danes. Naša družba je zgrajena na odprtosti, strpnosti in pluralizmu. Ponosni moramo biti na to. Drugod po svetu se raje ogradijo in zaprejo vase. To ni ne v naši naravi ne v našem interesu.

Še en izziv je razpoloženje proti EU. Kaj so po vašem mnenju razlogi za vzpon tega razpoloženja? Nedavno ste rekli, da bi morali evropski politiki nasprotovati stališčem protievropskih populistov, namesto da jih ponavljajo z različnimi odtenki. Kaj pa Evropska komisija, ki je tarča kritik, da je preveč osredotočena nase in da nima stika z realnostjo? A ne menite, da je tudi komisija odgovorna za to in da bi lahko storili več, da to preprečite?

Poslušati moramo glasove, ki niso zadovoljni s stanjem naše unije. In odzvati se moramo, če želimo obnoviti zaupanje. Govorijo nam, da moramo ravnati drugače. Od začetka te komisije se lotevamo stvari drugače. Ogromno sem napravil za to, da se napravi konec zgrešenemu refleksu težnje po regulaciji in vpletanja v vsak vidik življenja ljudi. Regulacija splakovanja stranišč ni stvar komisije. Z umikom na stotine predlogov in s predstavitvijo le 23 pobud na leto namesto toče 130 pobud kot v preteklih letih, se namesto tega osredotočamo na velike stvari, ki so pomembne za državljane.

Ta drugačen pristop in manj vpletanja ne pomeni, da posnemamo populiste. Populisti širijo slogane, a ne ponujajo rešitev. Mi moramo storiti točno nasprotno. Če jih poskušaš posnemati, bodo ljudje prepoznali poceni ponaredek in vseeno glasovali za izvirnik.

V Sloveniji je vse več nezadovoljstva s komisijo in EU, tudi zaradi vprašanj, kot sta teran ter nadzor na meji med Slovenijo in Avstrijo. Slovenci so bili vselej zelo proevropski, a zdaj se zdi, da izgubljajo vero v EU in v komisijo, ki so jo v preteklosti videli kot zaveznico majhnih držav. Poleg tega politiki običajno niso izkoriščali Bruslja za dežurnega krivca, kar v nekaterih prestolnicah redno počnejo. Tudi strank, ki bi bile izrazito proti EU, v preteklosti ni bilo. Toda vse to se spreminja. Kaj menite o teh spremembah?

To se mi zdi žalosten trend, a ne edinstven. Ljudje na primer še bolj izgubljajo zaupanje v nacionalne vlade kot v evropske institucije. To je delno zaradi tega, ker so koristi globalizacije med prebivalstvom razdeljene neenakomerno, tako da so nekateri zapostavljeni in zaradi tega vse bolj obupani.

Delno pa je to tudi zaradi vrzeli med tem, kaj ljudje od Evrope pričakujejo, in med tem, kaj lahko dejansko stori. Na primer boj proti brezposelnosti mladih. Toliko vrhov je, na katerih se zavežemo k ukrepanju na evropski ravni, čeprav so orodja, ki jih imamo na voljo, v resnici zelo majhna in imajo zelo majhen učinek na številke. Ne smemo dopovedovati ljudem, da lahko EU zagotovi sonce in luno, če lahko zagotovi samo teleskop.

Ena od možnosti je seveda to, da nehamo obljubljati, česar ne moremo uresničiti. Obstaja pa tudi druga možnost – lahko se preprosto odločimo, da se bomo skupaj osredotočili na tistih nekaj stvari, ki jih ljudje od nas pričakujejo, ter zagotovimo učinkovite in hitre rešitve. Ob tem vselej pomislim na proizvajalce avtomobilov, ki so uporabljali “odklopne naprave” in goljufali potrošnike. Državljani pričakujejo odločno evropsko ukrepanje in kaznovanje goljufivih podjetij. V resnici pa lahko storimo le to, da pošljemo pismo z močnim sporočilom. Prihodnost Evrope 27 članic je v naših rokah. Če želimo spremembe, moramo to povedati zdaj.

Pravite, da na obisku v Sloveniji ne boste ure in ure razpravljali o vinu. Toda vprašanje terana po mnenju mnogih Slovencev ponazarja, kar je narobe v EU. Sproža jezo, ker imajo mnogi Slovenci občutek, da niso obravnavani pošteno. Res verjamete, da je delegirani akt pravi način za rešitev politično občutljivega vprašanja, kot je teran?

Slovenija proizvaja čudovito, okusno vino z imenom teran in EU odločno zagotavlja zaščito njene izključne pravice, da to počne. Zdi se mi, da to v javnem prostoru ni bilo dovoljkrat izpostavljeno oziroma ustrezno prikazano. Hrvaška ni nikoli prosila za dovoljenje, da imenuje svoje vino teran, in komisija česa takega ne bi nikoli odobrila.

Strogo omejena izjema, o kateri se zdaj razpravlja, bi omogočila enemu samemu hrvaškemu vinu, ki že ima svoje ime in svojo zaščito porekla, da vključuje tudi omembo sorte grozdja. Gre za enako vrsto izjeme, kot je tista, ki Sloveniji omogoča uporabo imena francoskega burgundca pri opredelitvi sorte grozdja.

Izvajanje takšne izjeme bo strogo nadzorovano in bo na koncu dejansko bolje zaščitilo slovenske proizvajalce vina.

Še eno občutljivo vprašanje – podaljševanje nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo. Slovenija trdi, da ni nikakršnega razloga zanj, saj je opravila domačo nalogo na svoji zunanji schengenski meji. Zakaj vztrajate pri podaljševanju, če skoraj ni nezakonitih prehodov te meje in če je zahodnobalkanska pot zaprta (število nezakonitih prehodov je padlo za 98 odstotkov, lahko preberemo v malteški izjavi)? Nemčija in Avstrija napovedujeta ohranitev nadzora tudi po maju, ko se izteče sedaj veljavni nadzor. Kako vidite prihodnost schengna? Kje bo Slovenija, v schengenskem jedru ali zunaj njega?

Moram reči, da delno delim skrbi Slovenije glede tega. Schengen je eden najbolj oprijemljivih in lepih dosežkov naše unije. Ko sem bil mlajši, sem lahko preživel tudi dve uri na meji na poti v Trier, s schengnom je to stvar preteklosti. Danes prečkam celino, tako kot prečkam svojo domovino, veliko vojvodstvo. Osebno sem zelo zavezan ohranitvi tega čudovitega dosežka in komisija trdo dela, da bi se čim prej vrnili k normalnemu delovanju schengna brez notranjega nadzora.

A del zaščite schengna je tudi zagotavljanje, da ni enostranskih nacionalnih ukrepov. Dokler še vedno obstajajo pomanjkljivosti na zunanji meji, lahko nekatere države upravičijo omejen notranji nadzor, tako je to pravno mogoče. Pri tem želim poudariti, da lahko članice izberejo policijske kontrole na obmejnem območju namesto polnega nadzora meje. Upam, da bo Slovenija govorila z Avstrijo za zagotovitev ustrezne intenzivnosti nadzora.

Še eno vprašanje je zelo pomembno za Slovenijo – arbitražni dogovor o meji s Hrvaško. V pričakovanju skorajšnje odločitve arbitražnega sodišča se napetost v Sloveniji in na Hrvaškem stopnjuje. Kakšen odziv pričakujete od obeh držav po odločitvi? Vas skrbi morebitno zaostrovanje odnosov med državama?

Vselej, ko se pojavijo napetosti, zagovarjam dialog. Zato komisija podpira arbitražni proces, ki je v interesu pravne gotovosti za obe strani ter v interesu gladkega in učinkovitega izvajanja zakonodaje EU. Hrvaška je prostovoljno sklenila sporazum s Slovenijo, ki še vedno velja. Upam, da bosta obe strani popolnoma in brezpogojno spoštovali odločitev sodišča, ko bo ta sprejeta.

Veliko je ugibanj o vašem položaju, da boste morda odšli predčasno. Sami trdite, da boste ostali do konca mandata. Kako razumete ta ugibanja, kaj je v ozadju?

Redno me preseneča, kako se zgodi, da nekatere stvari vseskozi ponavljam, a nato nenadoma postanejo novica, ko jih izrečem v drugem jeziku ali za drug medij. Že pred začetkom mandata sem jasno povedal, da bom opravil samo en mandat. Za mano je že dolga kariera v nacionalni in evropski politiki. Raje sem svoboden pri tem, da lahko ustrezno opravljam svoje delo, ne da bi ljudje ugibali, ali počnem to in ono zgolj zato, da bi bil znova izvoljen. Nekateri ljudje so pozabili, da sem to že ves čas govoril, in so mislili, da je to novica! Nekateri ljudje si morda tudi želijo, da bi odstopil predčasno, a nimajo te sreče. Tukaj sem in tukaj bom ostal do 31. oktobra 2019.

Kot eden od starost med politiki v Evropi poznate EU bolje kot velika večina ljudi, zato je vaša napoved verjetno ena najbolj verodostojnih – kako vidite EU čez 60 let?

Čez 60 let bo imela EU po mojem mnenju več kot 27 članic. Stabilizacijski in reformni učinek EU na Zahodni Balkan bo do takrat obrodil sadove. Še vedno bo to EU, a morala bo imeti drugačno arhitekturo kot danes. Osebno verjamem, da bi morala ta še vedno temeljiti na metodi skupnosti, za zagotovitev enake obravnave članic. A sem že rekel preveč. Svoje prve misli in upe o združeni EU 27 bom delil z vami septembra v govoru o stanju unije. Zdaj želim poslušati. Kje pa vi vidite EU čez 60 let?