Leta 2014 je bilo 82,4 odstotka oziroma 251,7 milijona ljudi populacije EU, stare med 15 in 64 let, rojenih v svojih domovini, 11,5 odstotka (36,5 milijona ljudi) je bilo rojenih v tujini, 6,1 odstotka (18,4 milijona ljudi) pa jih je bilo iz druge generacije imigrantov. Od tega jih je imelo 4,4 odstotka (13,3 milijona ljudi) vsaj enega starša rojenega v EU, 1,7 odstotka (5,1 milijona ljudi) pa oba starša rojena izven EU.

Med državami članicami EU imajo največji delež druge generacije priseljencev v Estoniji (21,4 odstotka), Latviji (19,1), Luksemburgu (16,2), Franciji (14,3), Švedski (11,2), Belgiji (11,0), Sloveniji (10,6) in Hrvaški (10,3).

V letu 2014 so imeli pripadniki druge generacije priseljencev v EU, stari med 25 in 54 let, višjo stopnjo terciarne izobrazbe kot njihovi vrstniki domačini.

Največje razlike v terciarni izobrazbi med prvo in drugo generacijo imigrantov je Eurostat ugotovil na Cipru, v Sloveniji, Grčiji, Španiji, na Portugalskem in v Italiji.

81,1 odstotka druge generacije priseljencev, starih med 25 in 54 let, z vsaj enim staršem rojenim v EU, je bilo v letu 2014 zaposlenih. Domačini so v tem pogledu malenkost za priseljenci (78,6 odstotka).

Stopnja zaposlenosti druge generacije imigrantov je višja za domačine v Bolgariji, Luksemburgu, na Portugalskem in Madžarskem, pa tudi na Finskem in Poljskem, ugotavlja Eurostat. Nižjo stopnjo so zabeležili v Belgiji, na Hrvaškem, v Latviji, na Malti, v Sloveniji, Avstriji in v Nemčiji.