Svetovni gospodarski forum je letos pri pripravi lestvice začel uporabljati spremenjeno metodologijo, ki v ospredje postavlja nove, digitalne tehnologije. Največ točk, in sicer 85,6 od 100 možnih, so letos zbrale ZDA. Kot so jih pohvalili v najnovejšem poročilu, gre za “valilnico inovacij” – državo z dinamičnim poslovnim okoljem, fleksibilnim trgom dela in stabilnim finančnim sistemom.

Vodja analitike in raziskav Thierry Geiger ob predstavitvi poročila na vprašanje, ali lahko ameriški uspeh pripišemo predsedniku Donaldu Trumpu, odgovoril, da je večina uporabljenih podatkov še iz časa pred njegovim mandatom. Opozoril je, da je tudi v ZDA veliko dejavnikov tveganja, predvsem zaradi slabših socialnih ali zdravstvenih pogojev. ZDA med drugim pestijo težave zaradi prekomerne debelosti, pričakovana življenjska doba pa je krajša kot na Šrilanki.

ZDA na lestvici do petega mesta sledijo Singapur (83,5 točke), Nemčija (82,8 točke), Švica (82,6 točke) in Japonska (82,5 točke). Slovenija se je z 69,6 točke letos uvrstila na 35. mesto, tik za Portugalsko in pred Malto. Na repu letošnje lestvice globalne konkurenčnosti, od 138. do 140. mesta, so Haiti, Jemen in Čad.

Države so v raziskavi ocenjevane po 100 indikatorjih, razdeljenih na 12 stebrov oz. področij. Vseh 100 možnih točk je Slovenija prejela na področju makroekonomske stabilnosti, kjer se je s še 30 državami uvrstila na prvo mesto.

Na področju poslovne dinamike je zasedla 24. mesto, na področju trga za proizvode 27. mesto, po sposobnosti za inovacije na 28. mesto, pri spretnostih pa 29. mesto.

Na področju zdravstva je Slovenija na 34. mestu, pri ocenjevanju institucij in infrastrukture na 35. mestu, pri penetraciji informacijsko-komunikacijskih tehnologij in trga dela pa na 43. mestu. Slabše se je Slovenija odrezala na področju finančne stabilnosti (60. mesto) in velikosti trga (82. mesto).

Po posameznih indikatorjih se je Slovenija sicer na prvo mesto uvrstila pri nizki možnosti terorizma, visoki stopnji elektrifikacije, inflaciji, dinamiki gibanja dolga in stroških ustanavljanja novega podjetja. Slabše se je odrezala pri indikatorjih učinkovitosti zakonodajnega okvirja in odnosu do podjetniškega tveganja.

Letošnje poročilo WEF ugotavlja, da je človeštvo s četrto industrijsko revolucijo vstopilo v novo dobo. Pojavljajo se namreč nova delovna mesta in nove priložnosti za podjetja, vlade in posameznike. Vendar pa četrta industrijska revolucija prinaša tudi nove družbene delitve in polarizacijo. Ob tem so izpostavili, da mineva 10 let od začetka finančne krize, ki je imela velike socialne in ekonomske posledice.

Spremenjen indeks po njihovem mnenju prikazuje kruto realnost, in sicer da številne države še vedno niso pripravljene na izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije. V povprečju so države v ocenjevanju zbrale 60 točk, kar kaže, da morajo številna gospodarstva sprejeti še veliko ukrepov, da bi zagotovile dolgoročno gospodarsko rast.