Na prvi javnofinančni presežek po finančni in gospodarski krizi so vplivali tako višji prihodki kot nižji odhodki. Prihodki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 3,2 odstotka, odhodki pa zmanjšali za 3,7 odstotka, je danes na novinarski konferenci državnega statističnega urada povedala Nina Stražišar iz oddelka za nacionalne račune.

V drugem četrtletju so se sicer tako kot že v prvem četrtletju zmanjšali prihodki od investicijskih podpor, predvsem sredstva EU, a so se iz naslova davkov in prispevkov povečali za 5,7 odstotka. “To kaže na okrevanje slovenskega gospodarstva,” je povedala Stražišarjeva.

Zmanjšanje investicijskih podpor iz naslova EU za 95 odstotkov glede na drugo četrtletje lani je po njenih besedah pričakovano, saj je posledica prehoda na novo finančno perspektivo EU. Po napovedih vlade se bodo ta sredstva začela črpati leta 2017.

Država je tudi v drugem četrtletju nadaljevala z zmanjševanjem izdatkov. Najbolj so se zmanjšali kapitalski transferji (za 66,4 odstotka) in investicije (za 48,9 odstotka), pri slednjih je poglavitni vzrok v zaključku stare in prehodu na novo finančno perspektivo EU.

Rast izdatkov države za obresti se še naprej umirja. V drugem četrtletju 2016 so ti izdatki znašali 294 milijonov evrov, kar je 3,8 odstotka več kot v istem obdobju leta 2015.

So se pa med aprilom in junijem že tretje četrtletje zapored povečala sredstva države za zaposlene, tokrat za 6,7 odstotka. To je predvsem posledica sproščanja varčevalnih ukrepov, je pojasnila Stražišarjeva.

V prvi polovici letos je primanjkljaj znašal 298,7 milijona evrov in tudi v celem letu bodo slovenske javne finance po napovedih finančnega ministrstva še vedno beležile primanjkljaj. Bilo naj bi ga za 878 milijonov evrov oz. 2,2 odstotka BDP, torej 0,7 odstotne točke BDP manj kot konec leta 2015.

Primanjkljaj države v letu 2015 je po redni letni reviziji zmanjšan za 13 milijonov evrov na 1,118 milijarde evrov, v deležu BDP pa ostaja pri 2,9 odstotka BDP. Revizija za leto 2014 pa je primanjkljaj povečala za 29 milijonov evrov na 1,884 milijarde evrov (pet odstotkov BDP). Na končno oceno primanjkljaja za leti 2014 in 2015 bo treba počakati na potrditev podatkov s strani evropskega statističnega urada Eurostat.

Konec lanskega leta je bil dolg države pri 32,071 milijarde evrov oz. 83,1 odstotka BDP, konec letošnjega drugega četrtletja pa pri 32,314 milijarde evrov oz. 82,3 odstotka BDP. Do konca leta se bo po napovedih finančnega ministrstva zmanjšal na 32,068 milijarde evrov (80,2 odstotka BDP), to pa po besedah Stražišarjeve pomeni, da ga bo treba v tretjem in četrtem četrtletju zmanjšati za po približno 240 milijonov evrov.