Javnofinančni presežek je v tretjem četrtletju s 193 milijonov evrov predstavljal 1,6 odstotka BDP. V letu dni je tako porasel za 134 milijonov evrov oz. za 1,1 odstotne točke BDP.
Skupni prihodki države so med julijem in septembrom znašali 5,43 milijarde evrov, kar je 7,4 odstotka več kot pred letom dni. Ponovno so največji delež k rasti prispevali prihodki od socialnih prispevkov, ugotavljajo statistiki.
Rast davčnih prihodkov je bila 5,8-odstotna, pri čemer so na rast skupnih prihodkov države pomembno vplivali tekoči davki na dohodke in premoženje, ki so bili višji za 9,7 odstotka. Davki na proizvodnjo in uvoz so bili višji za 3,5 odstotka.
Počasnejša je bila rast skupnih izdatkov države, in sicer za 4,8 odstotka na 5,24 milijarde evrov. S tem je bila rast izdatkov prvič po dveh četrtletjih nižja od rasti prihodkov.
V primerjavi s tretjim četrtletjem 2018 so se najbolj zvišali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za pet odstotkov. Sledijo sredstva za zaposlene (+7,5 odstotka) in izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva (+4,8 odstotka). Medtem se je upadanje izdatkov za obresti nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju, tokrat so bili nižji za 15 odstotkov.
Konsolidirani bruto dolg države se je v zadnjem letu dni povečal. Konec tretjega četrtletja je znašal 32,390 milijarde evrov, kar je 586 milijonov evrov več kot pred letom dni. Povečal se je predvsem dolg iz naslova kratkoročnih posojil.
Izraženo v deležu BDP je dolg države konec septembra znašal 68,1 odstotka.