Neku so sledili obnovljivi viri energije, ki so skupaj s hidroenergijo prispevali 32 odstotkov, in premog s 25 odstotki. Iz preostalih virov je bilo proizvedenih manj kot 0,5 odstotka energije, je ta teden objavil statistični urad.

V strukturi oskrbe z energijo so tudi lani prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 34 odstotkov; delež jedrske energije je bil skoraj 22-odstoten, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) 17-odstoten, delež premoga 16-odstoten in delež zemeljskega plina 11-odstoten.

Količina energije, namenjene za končno rabo, je lani dosegla 211.000 TJ. Največji delež te energije (40 odstotkov) je bil namenjen rabi v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 27 odstotki, sledila so gospodinjstva z 21 odstotki in preostala raba s kmetijstvom z 12 odstotki.

V letu 2018 so v strukturi končne rabe energije prevladovali naftni proizvodi (47 odstotkov), sledila je električna energija s 24 odstotki, na tretjem mestu so bili obnovljivi viri energije s 13 odstotki, sledili so zemeljski plin z 12 odstotki, toplota s tremi odstotki in trdna goriva z enim odstotkom.

V gospodinjstvu je bilo za končno rabo namenjenih 44.600 TJ energije. Največji delež te energije, 61 odstotkov, je bil namenjen za ogrevanje prostorov; 17 odstotkov je bilo namenjenih za razsvetljavo in električne naprave; približno toliko energije je bilo namenjene za ogrevanje sanitarne vode; delež energije, namenjen za kuhanje, je znašal štiri odstotke, za hlajenje prostorov pa manj kot en odstotek.

V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva z 39 odstotki, sledila je električna energija s 27 odstotki, zemeljski plin z 10 odstotki, ekstra lahko kurilno olje z devetimi odstotki, daljinska toplota s sedmimi odstotki, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) in utekočinjeni naftni plin s po tremi odstotki ter sončna energija z enim odstotkom.