“Slovenija je med najboljšimi članicami EU po sorazmernem zmanjšanju deleža slabih posojil. Slovenske banke so zagotovile znatne rezerve denarja za kritje potencialnih izgub v prihodnosti,” je izpostavil Dombrovskis.
Zdaj mora Slovenija ta prizadevanja nadaljevati in v tem primeru je prepričan, da se bo država uspela uspešno soočiti s preostalimi problemi.
O vplivu vprašanja slabih posojil na odločanje komisije o slovenski vlogi za podaljšanje roka za delno prodajo NLB podpredsednik komisije ni želel govoriti. Spomnil je, da je to v pristojnosti komisarke za konkurenco Margrethe Vestager.
Skupni delež slabih posojil v EU je znašal v drugem četrtletju lani 4,6 odstotka, kar je približno ena odstotna točka manj v primerjavi z letom prej, ko je znašal 5,6 odstotka.
Slovenski delež je bil sicer v omenjenem obdobju lani precej slabši od povprečja v EU – znašal je 11,4 odstotka, vendar pa je bil znatno manjši kot leto prej, ko je znašal 16,3 odstotka.
V komisiji tako Slovenijo izpostavljajo kot zgled zmanjševanja deleža slabih posojil, čeprav je država še vedno med članicami z največjimi deleži.
Največ slabih posojil je bilo v drugem četrtletju lani po podatkih iz dokumentov komisije v Grčiji (46,9 odstotka) in na Cipru (33,4 odstotka). Sledijo Portugalska s 15,5 odstotka, Italija z 12,2 odstotka, Bolgarija z 12,1 odstotka, Hrvaška z 11,7 odstotka, Irska z 11,6 odstotka in Slovenija z 11,4 odstotka.
Evropska komisija je danes objavila prvo poročilo o napredku pri reševanju problema slabih posojil v sklopu načrta za zmanjševanje tveganj v bančnem sektorju. V njem ugotavlja nadaljevanje pozitivnega trenda zmanjševanja deležev slabih posojil in rastočih količnikov kritja.
Deleži slabih posojil padajo v skoraj vseh članicah, čeprav se stanje med posameznimi državami članicami precej razlikuje, še izpostavljajo v Bruslju.
Komisija bo spomladi predlagala celovit sveženj ukrepov za zmanjšanje deleža obstoječih slabih posojil in za preprečevanje prihodnjega kopičenja slabih posojil.
Sveženj bo osredotočen na nadzorne ukrepe, reformo okvirov za prestrukturiranje, insolventnost in izterjavo dolga, razvoj sekundarnih trgov za prizadeto premoženje ter spodbujanje prestrukturiranja bančnega sistema.
