Geslo letošnjega mednarodnega meseca ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke, ki ga v marcu obeležujemo v več kot 40 evropskih državah je #Mojih10NajboljšihSekund. Simbolizira čas, ki je potreben za sodelovanje v presejalnem programu, ki dokazano rešuje življenja in v Sloveniji uspešno deluje že desetletje, so sporočili iz združenja EuropaColon Slovenija. Namen ozaveščanja je, da se čim več ljudi zaveda prednosti in koristi zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke.

Pri nas na tem področju že uspešno deluje program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ta pri navidezno zdravih odraslih išče znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata na sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb na steni črevesa razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravijo, z odkritjem sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo, so zapisali v združenju EuropaColon Slovenija.

“V desetih letih delovanja programa Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je bilo odkritih prek 2800 rakov, ko se znaki bolezni še niso pojavili, zato je bilo zdravljenje učinkovitejše,” je na današnji novinarski konferenci dejala namestnica vodje programa Svit Tatjana Kofol Bric iz NIJZ.

V lanskem letu so dosegli najvišjo, 64,6-odstotno odzivnost ljudi do sedaj in odkrili nekaj čez 200 novih rakov, je povedala in dodala, da je v populaciji primerov raka precej več, saj vsako leto odkrijejo skupaj 1400 primerov raka na debelem črevesju in danki, za njim umre pa letno umre 700 ljudi. “V Sloveniji se je preživetje po raku debelega črevesja in danke zelo povečalo, kar je v veliki meri posledica odkrivanja pri programu Svit. Od leta 2011 beležimo upad števila novih primerov,” je dejala Kofol Bričeva.

Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je povedala, da rak tudi zaradi staranja prebivalstva postaja vodilni vzrok smrti v Sloveniji in razvitem svetu, pojavnost raka na debelem črevesju in danki pa je pri nas po uvedbi programa Svit padla za 22 odstotkov. Poudarila je, da gre pri osebah, ki se udeležijo programa Svit, navadno za rakava obolenja, odkrita v zgodnjem stadiju.

“To pomeni večjo kakovost za ljudi in bistveno manjše breme za zdravstveni sistem,” je navedla. Kljub dejstvu, da se na program odziva vse več ljudi, se moški, ki jim je ta program bolj namenjen, ker so zaradi njega bolj ogroženi, po njenih besedah odzivajo deset odstotkov manj kot ženske.

Predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Borut Štabuc je dejal, da v programu Svit sodeluje približno polovica vseh gastroentrologov pri nas. V sklopu programa Svit letno naredijo okoli 11.000 kolonoskopij, skupno pa so do sedaj odstranili okoli 23.800 napredovanih predrakavih sprememb, s čimer so zelo zmanjšali možnost za raka, je povedal Štabuc.

“Odstranjevanje tudi večjih najdb v črevesju z endoskopsko metodo bolnikom prihrani kirurški poseg in dolgotrajno okrevanje,” je povedal. Izpostavil je velik napredek pri kakovosti na vseh nivojih izvajanja programa v zadnjih 10 letih, za kar je po njegovih besedah zaslužno stalno izobraževanje zdravnikov, ki sodelujejo v programu, smernice delovanja in reden nadzor kakovosti pri posegih. Med izzivi je izpostavil dogovor z zavarovalnico, da bi krila izvajanje postopka kolonoskopije brez bolečin.

S programi, kot je Svit, bi v EU lahko preprečili smrt 130.000 prebivalcev, kar je najvišja številka za katerega koli raka. “Vsako leto v EU 370.000 ljudi zboli za rakom debelega črevesa in danke, od tega jih 170.000 umre. Ljudje, pri katerih je bolezen odkrita v I. stadiju, imajo 90-odstotno možnost ozdravitve, medtem ko je ta možnost pri metastatski obliki (IV. stadij) zgolj 10-odstotna. Kljub temu, da se rak debelega črevesa in danke razvija počasi (od osem do deset let), še vedno večino bolnikov odkrijejo v napredovalih stadijih, so zapisali v izjavi za javnost združenja.

Organizacija Digestive Cancers Europe, ki združuje organizacije bolnikov z raki na prebavilih, je izdala tudi Belo knjigo o raku debelega črevesa in danke v Evropi, v kateri je 10 priporočil, kako izboljšati položaj v EU, med drugim tudi, kako organizirati presejalni program. Priporočila so zasnovana na primeru dobre prakse Slovenije in Nizozemske, ki sta s presejalnim programom dosegli izjemne rezultate tako v znižanju novih primerov tega raka kot tudi v zvišanju števila bolnikov, odkritih v zgodnejših stadijih.