Parlamentarci vseh strank razen Združene levice so na prvi dan januarske seje parlamenta napovedali podporo noveli zakona o nadzoru državne meje. S tem bodo omogočena denarna nadomestila za imetnike zemljišč, kjer je vlada Mira Cerarja napeljala žičnato ograjo. Hkrati napoveduje njeno dolgotrajnost. Zakon uvaja tudi nova pooblastila policije za nadzor, ki niso omejena le na obmejni pas, na kar so opozarjale tako nevladne organizacije kot informacijska pooblaščenka. Še več opozoril pa ostaja glede novele zakona o tujcih, ki jo bo jutri zvečer obravnaval odbor za notranje zadeve. Zadnja različica, ki jo je čez vikend pripravilo notranje ministrstvo, je ponovno korak nazaj pri spoštovanju mednarodnega in ustavnega prava. Možnosti individualne obravnave prosilcev za azil ni. Dodan je stavek, da “policija izvede identifikacijski postopek”, kar pa je že zdaj del policijskega dela. Na pomen individualne obravnave je opozorila zakonodajnopravna služba državnega zbora prejšnji teden. Vladni zakon so označili za neskladen z ustavo in obveznostmi slovenske države. “Ker mora biti prosilcu omogočeno, da v okviru odločanja o prošnji za mednarodno zaščito dokaže njeno utemeljenost, mora biti v postopku zagotovljena podrobna in natančna presoja, ali bi vrnitev v izvorno državo povzročila ogroženost njegovega življenja ali svobode oziroma izpostavljenost mučenju ali nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju,” so v zakonodajnopravni službi opozorili na jasno prakso slovenskega ustavnega sodišča. Da mora “na neki način individualna obravnava obstajati”, je včeraj opozoril tudi nekdanji predsednik države in strokovnjak v mednarodni politiki Danilo Türk. Pravi, da je to naloga vlade in notranjega ministrstva, ki lahko tudi edino odgovori, kaj bi se zgodilo, če bi se na meji zbralo več tisoč ljudi, ki bi bežali in želeli prečkati mejo. Na to, da bi se ukrepi, ki jih predvideva novela, v realnosti izkazali za neprimerne in neuresničljive, opozarjata tudi prof. dr. Saša Zagorc z ustavne kat
