S svojo uvrstitvijo je Slovenija prehitela številna velika in mnogo bogatejša gospodarstva. Indeks se ozira za dejavniki, ki državi sploh omogočajo gospodarski razvoj. Indeks vrednoti razloge za uspeh oz. neuspeh neke države in primerjava teh rezultatov z bonitetnimi ocenami držav kaže, da slednje ne vključujejo vseh tveganj, ki v neki državi prežijo na vlagatelje.
Indeks trajnostnega razvoja je sestavljen iz 109 kvantitativnih kazalcev, ki so združeni v pet tematskih sklopov: naravni kapital, učinkovitost ravnanja z viri, intelektualni kapital, družbeni kapital in upravljanje. V ocenjevanje je bilo vključenih 180 držav.
Slovenija je osvojila 54,8 točke in za las prehitela Švico (54,4 točke), medtem ko je prvouvrščena Švedska dosegla 60,9 točke.
Najbolje se je odrezala na področju intelektualnega kapitala, kjer je osvojila tretje mesto, za Južno Korejo in Švedsko. Najslabši rezultat je dosegla v sklopu kazalnikov, ki vrednotijo učinkovitost ravnanja z viri v državi; tu se je znašla v zadnji četrtini lestvice, na 141. mestu.
Zelo dobre ocene je Slovenija prejela tudi na področju družbenega kapitala (6. mesto) in upravljanja (21. mesto), kjer se vrednoti tako fizične dejavnike (infrastrukturo) kot nefizične (denimo poslovno zakonodajo, stopnjo korupcije, izpostavljenost različnim tveganjem in podobno).
Na vrhu lestvice Švedski sledijo Norveška, Finska, Danska in Islandija, prvo deseterico pa za Slovenijo tvorijo še Švica, Irska, Luksemburg in Avstrija.
Nemčija, eno od najuspešnejših gospodarstev na svetu, se je uvrstila na 14. mesto, mesto za njo je Japonska. Velika Britanija je na 21. mestu, medtem ko so ZDA na 32., Kitajska pa na 37. mestu. Prvo četrtino zaokroža Rusija. Zanimivo je, da sta se med prvimi dvajsetimi državami znašli le dve neevropski državi – Japonska in Nova Zelandija.
Prav na repu lestvice trajnostnega razvoja so Haiti, Antigva in Barbuda ter Jemen, ki se je, razen pri učinkovitosti upravljanja z viri, povsod uvrstil v zadnji del lestvice. Zelo nizko na lestvici sta se uvrstili tudi državi skupine BRICS Indija (152. mesto) in Južna Afrika (158. mesto).
Na področju intelektualnega kapitala, kjer poleg let izobraževanja, pogojev za raziskave in razvoj ter stopnje zaposlenosti obravnavajo tudi razmerje med kmetijstvom, industrijo in storitvami, z naskokom vodi Južna Koreja, na zadnjem mestu pa je Pakistan.
Pri merjenju indeksa naravnega kapitala so se najbolje odrezale države z obilico vode in bogato biotsko raznolikostjo. Rezultati tudi kažejo, da dokler ima država na voljo dovolj vode, podnebje ne igra velike vloge pri razpoložljivosti naravnega kapitala.
Na področju družbenega kapitala so v prvi deseterici vse nordijske države, kar kaže na to, da je ta sklop rezultat kombinacije gospodarske rasti in neke vrste družbenega konsenza.
Avtorji raziskave so prepričani, da bonitetna ocena države upošteva le omejeno število trajnostnih dejavnikov in da opisuje le simptome, ne pa tudi vzrokov za dogajanje v državi. Opozarjajo, da bi bonitetne ocene vsekakor morale upoštevati tudi trajnostno premoženje države.
Globalni indeks trajnostnega razvoja je delo južnokorejskega svetovalnega podjetja na področju trajnostnega razvoja Solability, izračunavajo pa ga s pomočjo podatkov Svetovne banke in številnih drugih baz podatkov Združenih narodov.
