Po zadnjem podaljšanju naj bi se nadzor na schengenski meji iztekel 11. novembra, a je Avstrija, ki je v nasprotju s schengensko zakonodajo nadzor na schengenski meji s sosednjimi državami vzpostavila sredi migrantske krize leta 2015 in ga od takrat podaljšuje vsake pol leta, že napovedala vnovično podaljšanje.

Avstrijski notranji minister Herbert Kickl je v sredo napovedal, da bo Dunaj to namero v kratkem sporočil Evropski komisiji.

Stališče Slovenije ostaja nespremenjeno: tak ukrep je neupravičen in nesorazmeren, čemur pritrjujejo tudi statistični podatki, ki ne utemeljujejo nevarnosti sekundarnih migracij z ozemlja Slovenije, še manj pa ogrožanje notranje varnosti Avstrije, poudarjajo na notranjem ministrstvu.

Avstrijski varnostni organi so po podatkih policije v prvih sedmih mesecih letos v Slovenijo vrnili 15 oseb, v celem letu 2017 pa 24.

Ob Avstriji nadzor na notranjih mejah schengenskega območja sicer izvajajo še Švedska, Danska, Nemčija in Francija ter nečlanica EU Norveška. Države izvajanje nadzora utemeljujejo z varnostnimi razlogi zaradi migrantske krize, ker da zunanje meje EU oz. schengenskega območja niso dovolj zavarovane pred nezakonitimi migracijami.

To je v utemeljitvi podaljšanja nadzora na avstrijski meji s Slovenijo in Madžarsko v sredo v parlamentu na Dunaju izpostavil tudi Kickl, ki prihaja iz vrst desnih avstrijskih svobodnjakov (FPÖ). “Izvajanje nadzora na meji je nujno potrebno za varnost Avstrijcev,” je dejal.

Tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz je v odzivu na slovenske kritike, da je nadzor neutemeljen, julija v Bruslju dejal, da je ta potreben, saj je Evropa brez notranjih meja mogoče le, če bodo države zagotovile delujoče zunanje meje.

Evropska komisija je sicer septembra za krepitev zunanje evropske meje predlagala vzpostavitev nove stalne enote 10.000 varuhov meje z izvršnimi oblastmi do leta 2020.