Partnerji projekta LIFE Podnebna pot 2050, ki ga vodi IJS, so v Podnebnem ogledalu 2020 pripravili analize zelene javnofinančne reforme, energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja in organiziranosti za izvajanje podnebne politike.
Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. Uspešnost spopadanja z njimi bo odvisna predvsem od učinkovitosti izvajanja ukrepov blaženja (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov) in prilagajanja (zmanjševanje škode in izkoriščanje priložnosti) nanje, so spomnili v sporočilu za javnost. “Potreben je predvsem premik v razumevanju, da podnebne spremembe niso zgolj okoljsko vprašanje, ampak razvojno vprašanje, odvisno od ravnanja posameznikov in skupnosti.”
Glede zelene javnofinančne reforme so raziskovalci ugotovili, da je napredek v Sloveniji zaenkrat omejen. Uvedeni ukrepi, kot so dajatev na emisije ogljikovega dioksida, trošarine za energijo, davek na motorna vozila, prispevek za učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE) ter sklad za podnebne spremembe pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, do sedaj še niso bili ambiciozno zasnovani in zato še ne dovolj učinkoviti, so ocenili.
Javne finance še naprej spodbujajo dejavnosti, ki so v nasprotju s podnebnimi cilji in nimajo perspektive. Okolju škodljive spodbude so bile v letu 2018 ocenjene na dobrih 124 milijonov evrov. Spodbude usmerjajo potrošnike k večjim emisijam, zato so za doseganje ciljnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov potrebni še dodatni ukrepi, ki to kompenzirajo in so praviloma tudi dražji, so posvarili. Zelene javne reforme tudi ni v političnih programih.
Na področju energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja, ki z evropskimi sredstvi poteka že od leta 2010, je po oceni raziskovalcev Slovenija uspešna. A le zahvaljujoč občinam, medtem ko država pri prenovi svojih stavb zelo zaostaja za cilji: vsako leto bi morala prenoviti tri odstotke površine stavb v lasti in rabi vlade, pa je bilo do vključno leta 2019 prenovljenih samo 1,2 odstotka ciljne tlorisne površine.
Odsotnost napredka je še bolj izrazita v luči dejstva, da je postavljen jasen cilj, zagotovljena so evropska sredstva za investicije, namenska sredstva za pripravo projektov, vzpostavljena projektna pisarna, izveden demonstracijski projekt, so našteli strokovnjaki. Pozivajo k takojšnjemu ukrepanju in razširitvi programa na celovito širšo prenovo javnih stavb, ki poleg energetske vključuje statično in druge vidike prenove.
Glede organiziranosti za izvajanje podnebne politike pa so se v Podnebnem ogledalu 2020 med drugim zavzeli za ustanovitev vladne službe, ki bi bila odgovorna za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev. Raznolikost področja zahteva tudi vzpostavitev čim bolj enotne spletne, neposredno in javno dostopne platforme z vsemi potrebnimi informacijami o izvajanju o podnebne politike.
Podnebno ogledalo 2020 je nastalo v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, ki ga sofinancirata EU in ministrstvo za okolje in prostor. Vodilni partner projekta je IJS oz. njegov center za energetsko učinkovitost. Partnerji projekta so družba Elek, Gradbeni Inštitut ZRMK, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Kmetijski inštitut Slovenije, podjetje PNZ ter Gozdarski inštitut Slovenije. Kot zunanja partnerja sta v projektu pri pripravi zadnjih treh zvezkov sodelovala nevladna organizacija Umanotera ter Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.
Skupno je bilo v okviru projekta, ki se letos zaključuje, objavljenih 10 zvezkov, ki so dostopni na spletnih straneh projekta.
