V Sloveniji in tudi v drugih državah prihaja do primerov sodne prodaje nepremičnin, ko lahko dolžnik zaradi dolga, lahko relativno majhnega, izgubi tudi svoj dom.
Primerjava izvršbene zakonodaje v državah EU, ki jo je opravil raziskovalno-dokumentacijski center DZ, kaže, da zakoni vsebujejo nekatere določbe, ki v določeni meri opredeljujejo načelo varstva dolžnika v izvršilnem postopku. Določbe, ki varujejo dolžnika, se nanašajo predvsem na omejitve in oprostitve izvršb v posebnih primerih, stroge pogoje za dovolitev in opravo izvršbe ter nekatere možnosti odloga izvršbe.
V Nemčiji denimo lahko izvršbo razveljavijo, prepovejo ali začasno ustavijo v primerih posebnih okoliščin, ko bi bila prizadetost dolžnika moralno nesprejemljiva, npr. ko bi izvršba resno ogrozila zdravje dolžnika.
V Franciji imajo možnost odloga izvršbe zadolženim lastnikom nepremičnin do dveh let, v tem času pa mora dolžnik prestrukturirati svoj dolg.
Na Hrvaškem je za določen čas možen odlog izvršbe na nepremičnino, v kateri dolžnik živi, če upnik dokaže obstoj lastnine, s katero bo poravnal terjatev upnika.
V nekaterih državah, denimo na Finskem in na Madžarskem, imajo določen vrstni red sredstev izvršbe, nepremičnine pa so v postopku izvršbe na zadnjem mestu.
V Sloveniji, na Hrvaškem in Poljskem lahko dolžnik predlaga drugo sredstvo izvršbe, če vrednost tega zadostuje za poplačilo upnika. Velja pa načelo proste izbire izvršilnih sredstev ne glede na višino upnikove terjatve.
Pravico bivati v prodani nepremičnini kot najemnik za določen čas imajo izvršeni dolžniki v Sloveniji in na Hrvaškem. S tem se zagotavlja možnost, da imajo dolžniki dovolj časa, da si najdejo drugo nastanitev.
Drug postopek, namesto sodne prodaje je možen v Avstriji in Nemčiji. Gre za prisilno upravo nepremičnine, pri kateri se dolg poplača z donosi od nepremičnine. Posebna določba varuje skupno lastništvo stanovanja v stanovanjskem združenju v Avstriji in na Švedskem.
Posebnost ureditve v Veliki Britaniji je, da ima sodnik diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine posameznega primera odloči o izvršbi na nepremično. Pri tem je pomembno vodilo zaščita lastništva nepremičnine, ki je dolžnikovo bivališče, kar je močna oblika zaščite dolžnika.
V tej državi pa prisilna prodaja ni možna za dolgove manjše od 1000 funtov, pri čemer ta meja velja le za dolgove iz nezavarovanih potrošniških kreditov. Drugi upniki pa s tem pragom niso omejeni.