Slovenija je bila prvič članica sveta med letoma 2007 in 2010. V zadnjem letu tega članstva je bila podpredsednica. Lani je nastopila svoj drugi mandat, ki bo trajal do konca leta 2018.

Pri delovanju sledi svojim nacionalnim vsebinskim prioritetam, osnovno vodilo pa je krepitev mednarodnega okolja, ki bo pripomoglo k varnosti, univerzalnemu trajnostnemu razvoju, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic, je v prispevku ob prevzemu predsedovanju v letu 2018 zapisal zunanji minister.

Od 1. januarja bo predsedovanje prevzel stalni predstavnik Slovenije pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, veleposlanik Vojislav Šuc, ki je bil na funkcijo uradno izvoljen decembra. Fokus njegovega delovanja bo povečanje učinkovitosti dela sveta, krepitev njegovega ugleda in vidnosti ter sodelovanja z drugimi entitetami v sistemu ZN ter izboljšanje konstruktivnega vzdušja, dialoga in zaupanja v njegovo delo.

Začetek predsedovanja sovpada tudi s pričetkom kampanje ZN ob 70. obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki predstavlja prvi večji dosežek obstoječega mednarodnopravnega okvirja človekovih pravic.

Tudi s tem v mislih bo slovenska zunanja politika še naprej stremela k načelnemu in doslednemu delovanju za uveljavljanje in krepitev zaščite človekovih pravic za vse. Hkrati si bo tudi v bodoče prizadevala za oblikovanje čim širšega mednarodnega soglasja za zaščito in nadaljnji razvoj norm in standardov človekovih pravic ter njihovo uveljavljanje v praksi, je poudaril minister Erjavec.

Ob tem zunanji minister poudarja, da so človekove pravice že od začetka ključna vsebina slovenske zunanje politike. Slovenija je v dobrih 25 letih pridobila ugled in se zlasti znotraj sistema ZN, Sveta Evrope ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi uvršča med tradicionalne zagovornice razvoja, spoštovanja ter zaščite teh pravic.

Z deklaracijo o zunanji politiki, ki jo je državni zbor s širokim političnim soglasjem sprejel julija 2016, Slovenija človekove pravice umešča tako med cilje kot prednostna vsebinska področja svoje zunanje politike.

Dimenzija človekovih pravic se tako odraža tudi v slovenskih projektih mednarodnega razvojnega sodelovanja in podpori delujočemu sistemu mednarodnega kazenskega pravosodja, ki preprečuje nekaznovanost storilcev najhujših grozodejstev in vojnih zločinov. Spoštovanje človekovih pravic, ki sodi v samo jedro koncepta Odgovornost zaščititi, vidi kot enega ključnih elementov preprečevanja konfliktov. Prav tako so človekove pravice in temeljne svoboščine bistveni del naslavljanja temeljnih vzrokov nerazvitosti, migracij, pa tudi naporov za preprečevanja ekstremizma in radikalizacije.

Slovenija pri tem poudarja celovito spoštovanje človekovih pravic, kot jih določajo mednarodne pogodbe in akti oziroma običajno mednarodno pravo, in potrebo po krepitvi in posodobitvi njihovega mednarodnopravnega okvirja. Podpira načela univerzalnosti, medsebojne odvisnosti, nedeljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic za vse.

Izpostavil je še, da lahko v mednarodni skupnosti kot zagovornice in promotorke človekovih pravic legitimno in slišno nastopajo le države, ki v svojih notranjih ureditvah sledijo najvišjim standardom demokratičnosti, vladavine prava ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tudi zato je nadvse pomembno, da si Slovenija kontinuirano prizadeva spoštovati svoje obveze, da sprejema dobronamerna priporočila v različnih mehanizmih pregledovanja in da v celoti priznava in izvaja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

Svet ZN za človekove pravice v Ženevi sestavlja 47 držav, izvoljenih za triletno obdobje. Generalna skupščina ZN ga je ustanovila 15. marca 2006 ter s tem 60 let po ustanovitvi ZN tudi institucionalno dala ustrezen pomen področju človekovih pravic, ki je poleg miru in razvoja eden izmed treh glavnih stebrov Svetovne organizacije.

Za ustanovitev učinkovitega in odzivnega telesa na področju človekovih pravic si je prizadevala tudi Slovenija in ob tem aktivno sodelovala pri oblikovanju njegovega mandata, pristojnosti in mehanizmov, je še zapisal Erjavec.