Srednja in vzhodna Evropa je eden najpomembnejših gospodarskih prostorov za Nemčijo. Tukaj nemška podjetja najdejo veliko poslovnih partnerjev in destinacij za svoje naložbe, je ob današnji predstavitvi rezultatov raziskave v Ljubljani spomnila predsednica zbornice Gertrud Rantzen.

Slovenija je glede na tekmice iz regije letos na lestvici najprivlačnejših držav za nemške naložbe uspela ohraniti svoj položaj, a ne sme spati na lovorikah, je opozorila. “Druge države ne spijo, nekatere so močno napredovale in le vprašanje časa je, kdaj bodo prehitele Slovenijo,” je dejala Rantzenova.

Podatki kažejo tudi, da bi kljub pomanjkljivostim slovenskega prostora 80 odstotkov nemških investitorjev znova izbralo državo kot lokacijo za svoje naložbe – lani je bilo takih 96 odstotkov. Po privlačnosti za nemške naložbe Slovenijo v regiji prehitevajo Češka, Poljska, Slovaška in Estonija.

Največje pomanjkljivosti po oceni nemških investitorjev skozi leta ostajajo enake – to so davčne obremenitve, davčni sistem in organi, visoki stroški dela ter nefleksibilnost delovne zakonodaje. Zaostruje se tudi stanje na področju delovne sile, saj je razpoložljivih delavcev vse manj.

Rantzenova je v tej luči med drugim pozvala h krepitvi usposobljenosti obstoječih delavcev, vzpostavitvi migrantske politike, ki bi pritegnila tuje strokovnjake, in spodbujanju vajeništva. Znova je pozvala tudi k uvedbi socialne kapice.

Je pa v Sloveniji v zadnjih letih mogoče videti tudi napredek na določenih področjih. Izboljšala se je gospodarska, politična in socialna stabilnost, tudi v luči izhoda iz krize. Gospodarsko politiko vlagatelji ocenjujejo kot bolj predvidljivo, izboljšala se je tudi pravna varnost, ena od pozitivnih točk pa je vedno tudi infrastruktura, kjer Slovenija pozitivno izstopa.

Izboljšala se je tudi ocena transparentnosti javnih naročil in kakovosti akademskega izobraževanja. Slovenija pa je 14 drugih držav iz regije prepričljivo prekosila kot najboljša lokacija za raziskave in razvoj.

Slovenija je v regiji od leta 2016 najhitreje rastoče gospodarstvo. Trenutno gospodarsko stanje 68 odstotkov nemških podjetij ocenjuje kot dobro, 28 odstotkov pa kot zadovoljivo.

Gospodarska rast naj bi se prihodnje leto umirila, enako kot rast izvoza. Da se bo izvoz v letu dni povečal, pričakuje 17 odstotkov nemških podjetij, da bo ostal na enaki ravni, pa jih meni 62 odstotkov. “Določeni sektorji so v zastoju, še posebej med avtomobilskimi dobavitelji,” je pojasnila Rantzenova.

Petina anketiranih podjetij sicer želi dodatno povečati naložbe v Sloveniji, 52 odstotkov pa jih bo vztrajalo pri investicijskih načrtih za letošnje leto. Do leta 2022 bodo nemški vlagatelji v Sloveniji vložili okoli 557 milijonov evrov, kaže raziskava.

Večina investicij bo usmerjena v digitalizacijo in povečevanje proizvodnje. Več bo tudi investicij za izobraževanje in usposabljanje delovne sile ter izboljšanje in razvoj produktov.

Povečevanje zaposlovanja se na drugi strani umirja, kar pa ni nujno zato, ker podjetja ne potrebujejo specialistov in strokovnjakov – v Sloveniji jih enostavno ni, je povedal član upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktor Letalske akademije Fraport Slovenija Thomas Uihlein. Kaže se tudi padec ocene zavzetosti in produktivnosti delovne sile.

“Slovenija je zelo atraktivna vstopna točka v Evropo, še posebej iz Azije in drugih držav,” je rezultate komentirala podpredsednica upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktorica podjetja Schenker Valerija Špacapan Friš. “Naša podjetja so na področju odličnosti, specializacije in nišnih produktov zelo napredna,” je izpostavila eno od prednosti. Imamo tudi kvalificirane kadre, izobražene in z razvitimi kompetencami.

Veliko pa je treba vlagati v inovacije, saj bomo tudi s tehnologijami, kot sta avtomatizacija in umetna inteligenca, lahko delno pokrili nastajajoči primanjkljaj delovne sile. Kot majhna država smo zanimivi tudi kot poligon za testiranje inovacij, “a je treba veliko narediti na zakonodaji, da nam bo to omogočala”, je dodala govornica.

Uihlein je ob tem dodal, da se nemško gospodarstvo res ohlaja, predvsem na podlagi trendov v globalnem okolju – kot glavna razloga je izpostavil trgovinsko vojno med Kitajsko in ZDA ter negotovost, povezano z brexitom. Na drugi strani gradbeništvo v Nemčiji še naprej cveti, nemška vlada je začela krepiti investicije v digitalizacijo in posodabljanje infrastrukture, pojavljajo se tudi različne ideje o podpori industriji. “Nekaj je ohlajanja, a generalno gledano smo na dobri poti,” je prepričan.