Kot je za STA pojasnil Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo, želijo s projektom zasnovati metodologijo monitoringa divjih čebel – čmrljev in čebel samotark -, monitoring testno izvesti na izbranih območjih, oceniti stanje divjih čebel in oblikovati usmeritve za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji.
“Z monitoringom bomo končno dobili konkretne podatke o gibanju populacij čmrljev in čebel samotark pri nas, kar je nujno za pripravo primernih ukrepov varovanja in spremljanja učinkovitosti le-teh. Z rednim monitoringom Slovenija lahko postane med vodilnimi na tem področju v Evropi,” je povedal Bevk.
Projekt po besedah Bevka pomeni nadgradnjo raziskav pomena divjih opraševalcev za kmetijstvo in bo pripomogel k uresničevanju njihovih prizadevanj, da Slovenija postane model za trajnostno upravljanje pestrosti opraševalcev, zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biodiverzitete.
Projekt vodi Nacionalni inštitut za biologijo, partnerja pa sta Prirodoslovni muzej Slovenije in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, financirajo ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Opraševalci so pomemben del biodiverzitete in zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, opraševanje, hkrati pa so tudi pomembni indikatorji biodiverzitete. Poleg medonosne čebele je zelo pomembna tudi vloga divjih opraševalcev, med katere sodijo divje čebele, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biodiverzitete je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev, piše v opisu projekta na spletni strani Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.
Populacije divjih opraševalcev hitro upadajo, glavni razlog za to pa so pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb, bolezni, pesticidi, pomanjkanje mest za gnezdenje in tujerodne vrste. Zaradi naravnih danosti je potencial divjih opraševalcev v Sloveniji še vedno razmeroma velik, a slabo izkoriščen in brez strategije trajnostnega upravljanja ga že izgubljamo, še piše na spletni strani.
