Okoli 60 odstotkov anketiranih predstavnikov avstrijskih podružnic v Sloveniji, uvoznikov in prodajnih partnerjev avstrijskih podjetij meni, da se je gospodarsko stanje v Sloveniji lani izboljšalo, tako pa bo tudi letos.

Več kot polovica vprašanih podjetij napoveduje, da se jim bodo letos povečali prihodki in število naročil, je na novinarski konferenci predstavil direktor Advantage Austria Ljubljana Peter Hasslacher.

“Avstrijska podjetja in vlagatelji se zavedajo, da imajo v neposredni bližini – tik pred vrati – nadvse zanimiv, dinamičen, stabilen, konkurenčen in zanesljiv trg, ki nudi številne možnosti,” je dejal in poudaril, da je Slovenija najpomembnejša gospodarska partnerica Avstrije.

Med ukrepi, ki bi jih po mnenju vprašanih morala izvesti slovenska vlada za dodatno izboljšanje investicijskega okolja, so zmanjšanje davčnih obremenitev in administrativnih ovir, povečanje fleksibilnosti trga dela ter stabilizacija političnih razmer.

Avstrijska podjetja so zelo zadovoljna s kakovostjo, izobrazbo in motivacijo delovne sile v Sloveniji, cenijo tudi dostop do javnih razpisov in njihovo transparentnost. Ugotavljajo pa, da vse težje najdejo dovolj kvalificirane delovne sile.

Dobrih 73 odstotkov vprašanih, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, bi potrebovalo več delavcev s srednješolsko izobrazbo, slabih 27 odstotkov pa se jih sooča s pomanjkanjem visokošolsko izobraženih delavcev.

Generalni direktor skupine Helios v Sloveniji Hubert Culik je izpostavil tudi pomanjkanje praktičnega usposabljanja mladih. “Veliko naših delavcev, ki jih zaposlimo na novo, potrebuje pred začetkom dela dolgotrajno praktično usposabljanje, in to kljub pravkar zaključenemu izobraževanju,” je dejal in dodal, da nekateri osnovne tehnične procese poznajo samo v teoriji.

Zaradi tega bi bila po njegovem mnenju smiselna uvedba dualnega sistema izobraževanja, v katerem bi hkrati potekala poklicno izobraževanje v šoli in praktično usposabljanje oziroma vajeništvo v podjetju.

Kot je še poudaril Culik, se morajo mladi znebiti prepričanja, da odločitev za deficitarni poklic pomeni dolgotrajno “umazano” delo za nizko plačilo. “Vajeništvo je lahko le začetek kariere,” je dejal in dodal, da je tudi sam že v zgodnjih najstniških letih začel delati kot vajenec.

Spodbujanju dualnega izobraževanja je namenjen tudi projekt Innovet, s katerim želijo po besedah vodje projekta Paula Olyneca med drugim vzpostaviti vajeniško usposabljanje varilcev na bolj inovativen, privlačen in praktičen način. V projektu, sofinanciranim s strani EU, med drugim sodelujeta Šolski center Ptuj in avstrijski proizvajalec žerjavov v Mariboru Palfinger.